Veliko podkupujemo tuje uradnike?

Mednarodna organizacija za boj proti korupciji Transparency International v poročilu o implementaciji konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) države deli na tiste, ki konvencijo izvajajo aktivno, tiste, ki jim je mogoče pripisati zmerno izvajanje, ter države, ki konvencijo izvajajo malo ali nič. Med slednje je v letu 2009 sodila tudi Slovenija, pojasnjujejo v slovenski podružnici organizacije Transparency International, društvu Integriteta.

Poročilo kaže, da sedem izmed 36 ocenjenih držav konvencijo izvaja aktivno. Te države skupno predstavljajo 30 odstotkov svetovnega izvoza. Devet držav pa si je za izvajanje konvencije prislužilo oceno "zmerno". V Sloveniji je sicer pravni okvir precej dobro urejen, ugotavlja poročilo, ki izpostavlja le problem nezadostne definicije tujega javnega uslužbenca ter poziva k vzpostaviti povezave med fizično in pravno osebo pri odgovornosti podjetji, ki so vključena v korupcijska kazniva dejanja.

So pa zato v raziskavi zabeležili večje nepravilnosti na področju sistema izvrševanja konvencije. "Sem lahko vključimo slabo koordinacijo med preiskovanjem in pregonom, pomanjkanje sredstev in usposabljanja za tožilce ter pomanjkanje ustreznega varstva prijaviteljev korupcije v praksi," izpostavljajo v društvu Integriteta. Prav tako potencialno oviro predstavljajo sodni zaostanki in problemi z mednarodno pravno pomočjo, kot tudi slaba kvaliteta odgovorov in zamud finančnih institucij pri njihovem poročanju preiskovalnim organom.

Obstajajo tudi težave na področju računovodstva in revidiranja. Slovenski revizorji pri svojem delu namreč niso v zadostni meri osredotočeni in pozorni na probleme podkupovanja in goljufij pri tistih podjetjih, ki veliko poslujejo v tujini, menijo v Transparency International. Izpostavljajo še problem dostopa do informacij o primerih in preiskavah. V Sloveniji sicer trenutno potekata dve preiskavi tujega podkupovanja. Ena je rezultat afere Patria. Drugi primer pa vključuje švicarsko podjetje Novartis in njegovo slovensko podružnico Lek zaradi domnevnega podkupovanja zdravnikov v Sloveniji, Srbiji in Albaniji.

V društvu Integriteta so sicer izpostavili, da v Sloveniji obstaja tudi problem statistike, ki ne loči jasno med različnimi primeri korupcije v mednarodnem poslovanju. Poudarili pa so tudi, da se poročilo nanaša na leto 2009, medtem ko je Slovenija v tem času dobila zakon o integriteti in nov kazenski zakonik, kar se bo v nadaljnjem ocenjevanju zagotovo poznalo.

Med ukrepi, ki bi jih morala za izboljšanje stanja uvesti Slovenija, sicer v Transparency International omenjajo povečevanje odgovornost podjetij, izobraževanje zaposlenih ter krepitev strokovnega znanja in virov, ki so na voljo policiji in tožilcem za preiskovanje zapletenih primerov gospodarskega kriminala. Prav tako pozivajo k boljši izmenjavi informacij protikorupcijskih organov in organov za preprečevanje organiziranega kriminala, izboljšanje usklajevanja in izvajanja ukrepov za preprečevanje tujega podkupovanja komisije za preprečevanje korupcije in drugih organov ter skrajšanje sodnih zaostankov.