Veliki muslimanski praznik

Za muslimanski svet se je z bajramom zaključil sveti mesec ramazan, med katerim muslimani med sončnim vzhodom in sončnim zahodom ne smejo jesti, piti in kaditi. 

Praznovanju ramazanskega bajrama se je pridružila tudi slovenska islamska skupnost, ki je osrednjo molitev organizirala v Ljubljani na Kodeljevem, zbrane pa je nagovoril slovenski mufti Nedžad Grabus.

»To so dnevi, ki vnašajo v naša življenja radost, toploto, medsebojno spoštovanje in razumevanje. Bajrami so priložnost, da se spomnimo nekaterih pomembnih in večnih sporočil, ki nam jih je poslal Vzvišeni Stvarnik in Njegov poslanec Muhammed, naj je mir z njim,« je povedal Grabus in opozoril, da so pravice ljudi pogosto kršene. 

»Bog je ustvaril človeka in mu dal svobodo. Zgodovinska izkušnja je dokaz, da so človeške pravice, celo tudi na svobodno izražanje mišljenja pogosto kršena. Posebej v zgodovini so bili ljudje diskriminirani zaradi različne barve kože, različne vere ali prepričanja. Sodobni evropski, pravni standardi garantirajo vsakemu posamezniku svobodno izražanje in prakticiranje ali ne prakticiranje vere. Objektivna in sigurna mera zrelosti nekega učenja, sistema in svetonazora počiva v tem, koliko je odprto do vsakega človeka, življenja in sveta posebej v praksi, ker se v njej potrjujejo in preverjajo vse vrednote. Teoretična načela so pogosto popolnoma drugačna od praktične uporabe,« je izjavil mufti.

Muslimani v Sloveniji

»Muslimani v Sloveniji so pripadniki islama, ki je svojo praktičnost realiziral v okviru pluralnih, multireligijskih, multikulturnih, multietičnih, multinacionalnih društev. Muslimani v Sloveniji torej znajo ceniti druga verovanja in prepričanja, vendar kot nasledniki Muhammeda a.s. verjamejo v poslanstvo ter Ibrahima (Abrahama), Musaa (Mojzesa) ter Isaa (Jezusa) a.s. Islamska skupnost v Sloveniji, kot skupnost vernikov in kot institucija, ki skrbi o organizaciji verskega življenja muslimanov v Sloveniji, je popolnoma predana vrednotam pluralne in demokratske družbe,« je razložil Grabus in dodal, da muslimani v Sloveniji glede na odstotke v veliki meri pripadajo ehlisunijam in hanefijskemu obrazcu islama.

Mufti je naštel tudi nekaj pogojev za kulturni razvoj muslimanov v Sloveniji. »Prvi pogoj je gradnja islamskega centra v Ljubljani. Glede džamije se testirajo deklaracije o verskih pravicah v Evropi in zajamčene pravice na svobodno prakticiranje vere. Mi muslimani ne potrebujemo milosti, ampak bi radi tisto, kar nam pripada glede na Ustavo države, v kateri živimo. Drugi pogoj je razvoj literature o islamu v slovenskem jeziku. Proces gradnje posebnega izraza islama v slovenskem kontekstu so začeli že naši predhodniki pred nekoliko desetletji. Omeniti je treba tudi vprašanje o pravnem položaju in statusu Islamske skupnosti v Sloveniji. Mi želimo odgovorno sodelovati v nadaljnjem razvoju skupne slovenske družbe, ker so tudi islam in muslimani del te.«