Velik naval, ministrstvo podaljšuje roke

Pri SODO (Sistemskem operaterju distribucijskega omrežja) navajajo: "V prvih osmih mesecih lanskega leta smo obravnavali 10.500 vlog za priključitev malih sončnih elektrarn, do konca avgusta letos pa že 20.512." K podvojenemu številu vlog je najbolj pripomogla predvsem vojna v Ukrajini, delno pa sprememba načina priključitve, po kateri po letu 2023 ne bo več netiranja oziroma sistema neto meritev, po kateri uporabnik plača le razliko omrežnine med porabljeno energijo in oddano energijo v omrežje.

V luči številnih dejavnikov, ki imajo vpliv na cene energentov, je zanimanje za samooskrbo z električno energijo izredno. "Pozivamo vse, ki to lahko storijo, da se odločijo za investicijo tudi brez čakanja na nov razpis Eko sklada," sporočajo z MZI v luči dejstva, da za zdaj vzpodbud oziroma novega poziva za nepovratna finančna sredstva na Eko skladu še niso odprli, saj je že sredi leta sistem odpovedal.

"Dejstvo je, da je ob naraščajočih cenah investicija v sončno elektrarno smiselna naložba, ki se bo hitro povrnila, hkrati pa bo odjemalcu zagotovila tudi manjšo izpostavljenost nestabilnim svetovnim trgom z energenti in zanesljivo oskrbo," pojasnjujejo.

Vlada bo sicer samooskrbi iz fotovoltaičnih naprav prek Eko sklada namenila dodatnih 20 milijonov evrov. Ob tem je trenutno v javni obravnavi sprememba odloka porabe sredstev iz Podnebnega sklada, kjer je predvideno povečanje sredstev za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo v višini dodatnih 20 milijonov evrov. Kdaj bodo na voljo, za zdaj ni jasno.

Velike ovire: Pomanjkanje kadra, neustrezno omrežje

Na ministrstvu menijo, da so največja ovira prav soglasja za priključitev naprav. To nalogo po pooblastilu SODO opravljajo družbe Elektro Ljubljana d. o. o., Elektro Celje d. o. o., Elektro Primorska d. o. o., Elektro Gorenjska d. o. o. in Elektro Maribor d. o. o. "V zadnjih letih, posebej pa v letu 2022, zaradi visokih cen energije zaznavamo izjemen porast interesa ljudi, da bi vzpostavili samooskrbo, postopkovna obravnava vlog za izdajo soglasij s strani distribucijskega operaterja in njegovih pooblaščencev pa se temu še ni uspela ustrezno prilagoditi," odgovarjajo na ministrstvu. 

Zaradi tehničnih omejitev oziroma omejenih kapacitet elektroomrežja mnoge vloge tudi zavračajo. V kolikor pristojni elektrodistribucijski operater zavrne vlogo za soglasje za priključitev naprave za samooskrbo, imate možnost pritožbe. V skladu z Zakonom o oskrbi z električno energijo vam mora elektrodistribucijski operater ustrezno utemeljiti razloge za omejeno priključno moč vaše naprave za samooskrbo na podlagi objektivnih ter tehnično in ekonomsko upravičenih meril in vam te razloge tudi pisno sporočiti ter omogočiti tudi vpogled v vso dokumentacijo, povezano z zavrnitvijo oziroma omejitvijo.

Sedanje distribucijsko omrežje v Sloveniji, ki je nastajalo in se razvijalo skozi desetletja, ni zasnovano za odjeme, kot se dandanes pojavljajo s toplotnimi črpalkami in e-mobilnostjo na eni strani in priklop množice razpršenih proizvodnih naprav električne energije iz OVE.

Priključne moči posameznih odjemalcev so razmeroma visoke, a se le redko zgodi, da odjemalec dejansko potrebuje celotno priključno moč. Omrežja so zato zgrajena z upoštevanjem t. i. faktorja istočasnosti, mnogo šibkeje, kot je vsota vseh priključnih moči. Sončne elektrarne in toplotne črpalke, pa tudi elektro polnilnice, prinašajo dejansko veliko višji faktor istočasnosti: Ko poleti posije sonce, bodo vse sončne elektrarne v isti ulici proizvajale na maksimalni moči, istočasno. Tudi toplotne črpalke izrazito dvigujejo tako porabo elektrike kot tudi faktor istočasnosti, a za razliko od sončne elektrarne se to dogaja pozimi. Če bi bila proizvodnja razpršenih virov sočasna s porabo, bi bil vpliv na omrežje nevtralen. Ker pa proizvodnja razpršenih virov ne sovpada s porabo, se pojavi negativen vpliv na sedanje omrežje, saj ni bilo zgrajeno za tako visok faktor istočasnosti, da bi še zagotavljalo zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo.

Doslej je bilo v elektrodistribucijsko omrežje vsako leto izvedenih za okrog 120 milijonov evrov investicij, so izračunali na MZI in hkrati opozorili na škodljivo potezo vlade Janeza Janše, ki je zaradi naraščajočih cen energentov začasno zamrznila plačilo omrežnin: "Investicije so v letu 2022 zastale zaradi interventne zakonodaje, sprejete februarja 2022, ki je začasno ukinila omrežnino, glavni vir financiranja investicij. Takšen poseg je bil izjemno škodljiv in v nasprotju z veljavnimi strateškimi dokumenti in sistemsko zakonodajo. Po veljavnem Nacionalno energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je treba namreč vlaganja v distribucijsko omrežje dvigniti za 350 odstotkov, torej na 420 milijonov evrov investicij na leto. Izpad omrežnine v letu 2022 bo tako težko v kratkem času nadoknaditi, se pa pripravljajo ukrepi, ki bodo ta izpad ublažili.

Pohitritev postopkov?

Postavitev lastne ali skupnostne sončne elektrarne bo ali vsaj naj bi bila odslej lažja, v javni obravnavi je namreč zakon o umeščanju naprav obnovljivih virov energije (OVE) v prostor, ki je namenjen predvsem umeščanju sončnih in vetrnih elektrarn. Predlog poenostavlja postopke umeščanja v prostor z izognitvijo čezmejni presoji vplivov na okolje. Sončna elektrarna namreč nima enakega vpliva na okolje kot denimo postavitev termoelektrarne, kar pomeni, da loči obnovljive vire energije od drugih virov.