Zaradi finančnih težav bo moralo okrajno sodišče v Ljubljani prihodnje leto glede na predlog proračuna verjetno nekatere postopke ustaviti, je poudarila predsednica sodišča Vesna Pavlič Pivk. Generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko pa je poudaril, da ljubljansko okrajno sodišče ni edino, ki se srečuje z likvidnostnimi težavami.

V začetku poletja so v takšne težave zašla nekatera okrožna sodišča, zlasti na področju brezplačne pravne pomoči, je dejal Marinko. Ta strošek namreč že vrsto let strmo narašča, samo v preteklem letu za povprečno 26 odstotkov, rast pa se nadaljuje tudi letos, je pojasnil Marinko.

Vrhovno sodišče tako po njegovih besedah sproti spremlja porabo sodišč in s finančnim ministrstvom rešuje težave, ki nastajajo. Ravno za postavko brezplačne pravne pomoči so sodišča že dobila nekaj dodatnih sredstev, vendar pa Marinko meni, da bo za to področje do konca leta treba nameniti še nekaj sredstev.

Finančno obremenitev sodišč predstavljajo tudi materialni stroški, torej stroški vsakodnevnega poslovanja sodišč, in stroški sodnih postopkov. Največ stroškov imajo sodišča prav s sodnimi postopki, skupni primanjkljaj sodišč na tej postavki pa znaša nekaj več kot 5,8 milijona evrov.

Samo ljubljansko okrajno sodišče ima tukaj 1,1 milijona evrov primanjkljaja, ljubljansko okrožno sodišče pa še dodaten milijon. Zaenkrat pa je poslovanje teh sodišč še normalno, vendar plačila zamujajo, je pojasnil Marinko.

Omenjeni sodni stroški so konkretneje stroški reševanja sodnih zadev. Ker so ti stroški stalni, to po Marinkovih besedah pomeni, da več zadev kot rešijo, več stroškov nastane. Tukaj pa se znajdejo v navzkrižju, je dejal, saj so na eni strani pričakovanja po hitrem in učinkovitem delu sodišč, na drugi pa naraščanje stroškov. Poleg tega na sodišča iz dneva v dan prihajajo nove zadeve in jih ne morejo odlagati, je pojasnil, saj bi to pomenilo le njihovo kopičenje.

Pri vprašanju materialnih stroškov pa je že sedaj tako, da sodišča odpovedujejo strokovno literaturo in se sodnikov ter strokovnih sodelavcev ne pošilja več na izobraževanja.

Med posamičnimi stroški pa je največji strošek poštnin; vsa sodišča so lani za poštnine skupno plačala kar 12 milijonov evrov, je razložil Marinko. Sodišče v širjenju elektronskega vročanja in prenosu tiskanja ter priprave pošiljk na ponudnika zunaj sodnega sistema vidi tudi največjo možnost prihranka.

Pličanič še nima podatkov o stanju sodišč

Z ministrstva za pravosodje in javno upravo so sporočili, da v okviru svojih zakonskih pristojnosti spremljajo problematiko poslovanja slovenskih sodišč. Minister Senko Pličanič pa je pripravljen sodelovati z vrhovnim sodiščem pri intenzivnem iskanju rešitev odprtih vprašanj, so zapisali v sporočilu za javnost.

Pličanič je danes dodal, da sicer nima še natančnih podatkov, kakšno je stanje, se bo pa v petek poskušal sestati ali pa vsaj po telefonu pogovoriti s predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo. In čeprav je sodstvo samostojen proračunski uporabnik, je Pličanič izpostavil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da sodstvu pomaga iz nastale situacije.

Vesna Pavlič Pivk je v odzivu na Pličaničeve besede, da o tem ni seznanjen, dejala, da minister zagotovo pozna sredstva, ki so namenjena za delo sodišč, in pozna tudi predlog proračuna za prihodnje leto. "Najbrž pa ni mogel vedeti, da nam bo v tem trenutku zmanjkalo sredstev," še dodaja.