Premier Borut Pahor se je s tem odzval na izjavo predsedujočega EU, češkega premierja Mireka Topolaneka, naj državi mejo rešita z arbitražo. Topolanek je namreč prepričan, da gre za dvostranski problem Slovenije in Hrvaške. Kot je dodal, morata državi vprašanje meje predati "neke vrste mednarodnemu sodišču ali arbitraži oziroma posebni vrsti arbitraže". Pristavil je še, da je "edini pravi problem meja na morju".
Pahor je poudaril, da morajo biti pri iskanju rešitve zapleta zavarovani slovenski nacionalni interesi in interesi Hrvaške, da uspešno konča pogajanja. Ponovil pa je, da bo morala Slovenija v primeru, če se okoliščine ne bodo spremenile, tudi na naslednji medvladni konferenci ravnati tako kot na decembrski, ko je zaradi prejudiciranja meje v hrvaških dokumentih dala rdečo luč na odprtje in zaprtje nekaj poglavij Hrvaške v pogajanjih z EU.
"Časa je še nekaj, vendar čas teče," problemi pa se ne rešujejo, je znova poudaril Pahor, ki je ponovil, da sta tako slovenska vlada kot on sam pripravljena na pogovore s hrvaško stranjo, vendar pa s hrvaške strani še niso dobili odgovora na pobudo za srečanje.
Dokler bodo hrvaški dokumenti prejudicirali določitev meje, seveda Slovenija ne more spremeniti stališča, dejstvo pa je, da si želi čim prej urediti odprta vprašanja s Hrvaško, ki je prijateljska sosednja država, je še dejal Pahor.
'Referendum ne bi bil modra stvar'
Hrvaški premier Ivo Sanader pa je medtem ocenil, da bi na morebitnem referendumu slovenski državljani v veliki meri podprli vstop Hrvaške v EU. Sanader se je odzval na izjave slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki je izjavil, da bi Slovenija lahko razpisala referendum, če se ne bo začelo reševati vprašanje meje.
"Če bi Slovenija razpisala referendum, čeprav to ne bi bilo politično modro, sem prepričan, da bi slovenski državljani v veliki meri podprli Hrvaško," je tako izjavil predsednik hrvaške vlade. Ponovil je, da Hrvaška v svojih pristopnih dokumentih v pogajanjih z Evropsko unijo ne prejudicira meje med državama, kar je glavni razlog za nedavno slovensko "rdečo luč" Hrvaški pri približevanju Uniji.
Sanader je še ponovil, da Hrvaška ne more sprejeti, da bi ji kdor koli preprečil ali prepovedal, da dokumente, ki so ji v prid, ne bi predstavila pred mednarodnim pravosodnim telesom. Dodal je, da ne vidi razloga, zakaj bi Slovenija in Hrvaška odstopili od blejskega dogovora o urejanju vprašanja meje na Meddržavnem sodišču v Haagu.
Na srečanje s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem je pripravljen, zahteva pa, da bo na tem srečanju tudi predstavnik Češke, ki trenutno predseduje EU, ali Evropske komisije.
Minister Žbogar je sicer dejal, da bi se Slovenija referendumu o vstopu Hrvaške v EU lahko izognila, če bosta državi začeli urejati vprašanje meje. "Če bomo glede meje še vedno tam, kjer smo zdaj, pa bo položaj zelo zapleten," je priznal. Kot je dejal, "referendum ni grožnja, ampak dejstvo", če se ne bo začelo urejati vprašanja meje med državama. Če pa bodo imeli ljudje občutek, da glede meje poteka neki proces, ki bo pripeljal do rešitve, dobre za obe strani, se nam referenduma ni treba bati, je dodal.
Sestanek HSLS – LDS
Predsednica Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) in podpredsednica hrvaške vlade Đurđa Adlešič se je danes v Ljubljani s predsednico LDS in slovensko notranjo ministrico Katarino Kresal pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama in nadaljnjem sodelovanju med strankama, piše na spletni strani HSLS.
Adlešičeva in Kresalova sta menili, da kljub zapletom glede približevanja Hrvaška EU še vedno obstaja prostor za dialog o vseh odprtih vprašanjih in da je treba sedanje napetosti med državama čim prej zmanjšati, saj ne koristijo ne Sloveniji niti Hrvaški. Kot še piše na spletni strani hrvaške stranke, je Adlešičeva v pogovoru izpostavila, da kot članica hrvaške vlade še vedno verjame, da je mogoče odprta vprašanja med državama, še posebej spor glede meje, rešiti bilateralno, če do tega ne bi prišlo, pa je Hrvaška mnenja, da je treba probleme rešiti z mednarodno arbitražo.
KOMENTARJI (146)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.