Državni zbor je na današnjem zasedanju po nujnem postopku sprejel novelo zakona o državnem tožilstvu, ki zadeva tudi nove pristojnosti posebne skupine državnih tožilcev na področju boja zoper organiziran kriminal.
Poslanke in poslanci so zatem po nujnem postopku sprejeli še novelo zakona o sodniški službi. Zakonske spremembe so potrebne zaradi reforme plač v javnem sektorju, z njimi pa vlada uvaja tudi stimulacije za dodatno delo sodnikov in tožilcev.
Nove pristojnosti posebne skupine tožilcev
Vlada z novelo zakona o državnem tožilstvu na novo predpisuje pristojnosti skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu. Ta bo nadomestila sedanjo skupino državnih tožilcev za posebne zadeve pri vrhovnem državnem tožilstvu. Kot je dejal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt, želijo s spremembami postaviti temelje za dodaten napredek na področju učinkovitega izvrševanja pristojnosti državnih tožilcev. Med drugim naj bi bili tožilci po novem upravičeni do dodatnih stimulacij k plači za kakovostno in nadpovprečno delo. Državni zbor je novelo zakona sprejel z 38 glasovi poslancev koalicijskih SDS, NSi in SLS, medtem ko ji je nasprotovalo 27 poslancev opozicijskih LDS, SD in SNS, trije poslanci koalicijske DeSUS so se glasovanja vzdržali.
Tudi novela zakona o sodniški službi je po mnenju Marolta potrebna za izpeljavo reforme sistema plač v javnem sektorju v delu, ki se nanaša na plače sodnikov. S predlogom vlada natančno in dosledno sledi sistematiki na področju urejanja plače in dodatkov za delovno uspešnost. Z navedenimi določbami želijo urediti stimulativno nagrajevanje tistih sodnikov, ki bodo dosegali nadpovprečne delovne rezultate in odpravljali sodne zaostanke, kar je tudi v skladu z načrti ministrstva v okviru projekta Lukenda. Z novelo zakona se uvaja tudi novost, ko bo lahko sodnik sklenil poseben dogovor s predsednikom sodišča o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni delovni obremenitvi v določenem času in iz tega naslova prejemal posebno plačilo. Državni zbor je zakonske spremembe potrdil z 39 glasovi poslancev koalicijskih SDS, NSi in SLS, medtem ko jim je nasprotovalo 30 poslancev opozicijskih LDS, SD, SNS in trije poslanci koalicijske DeSUS.
Nasprotniki zakonskih sprememb, ki posega v občutljiva razmerja plačnega sistema v javnem sektorju, so sicer prepričani, da vlada v plačno ureditev s takšnimi spremembami po eni strani vrača razlikovanje, značilno za prejšnji sistem, po drugi pa je vprašljiva tudi uresničitev novih obveznosti, saj takšni vladni načrti niso podkrepljeni v proračunih za letos in prihodnje leto, ko ni v ta namen predvidenega nič sredstev.
Preširoko polje diskrecije državne tožilke?
Zlasti v LDS in SD so prepričani, da sprejete rešitve v zvezi s posebno tožilsko skupino omogočajo preširoko polje diskrecije generalni državni tožilki pri odločanju v zadevah, ki se nanašajo na delo skupine. Darja Lavtižar Bebler (LDS) je ob tem spomnila na ravnanje takratne vodje te skupine, sedanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar, v t.i. zadevi Depala vas. Miran Potrč (SD) pa meni, da je lahko takšna nedoločna ureditev, povezana z novimi pristojnostmi posebne skupine državnih tožilcev, ki bo omogočala arbitrarno odločanje in politične vplive, pravno sistemsko in ustavno-pravno sporna. Takšne očitke v vladi in vrstah koalicijskih SDS, NSi in SLS zavračajo.
Spremembe v zvezi z novo določenimi pristojnostmi posebne tožilske skupine bodo po mnenju vladne koalicije zagotavljale učinkovitejše izvrševanje pristojnosti državnih tožilcev na področju organiziranega kriminala in fleksibilnejšo organizacijo boja proti organiziranemu kriminalu, zlasti gospodarskemu kriminalu in kriminalu belih ovratnikov. Ker je v praksi včasih meja, kaj opredeliti kot organiziran kriminal in kaj ne, zelo težko določljiva, je prav, da je presoja, katere zadeve zahtevajo pri odkrivanju in pregonu posebno organiziranost in usposobljenost, prepuščena generalni državni tožilki, so še prepričani v koaliciji.
LDS: Spremembe lahko poslabšajo pravno varnost
V LDS menijo, da so nekatere novosti novele zakona o državnem tožilstvu, ki jo je danes sprejel državni zbor, slabe in bi lahko poslabšale pravno stanje v državi. Podpredsednica LDS Zdenka Cerar je na novinarski konferenci opozorila zlasti na določbe o skupini državnih tožilcev za posebne zadeve. Razširitev pristojnosti skupine na neomejen krog kaznivih dejanj po njenih besedah zbuja bojazen, da bomo ponovno zašli v stanje, v katerem bo kazenski pregon lahko krojila politika.
Prejšnji zakon je ravno zato, da skupina ne bi postala država v državi, da njeno delo ne bi bilo netransparentno in da bi se točno vedelo, kaj obravnava, določal definicijo organiziranega kriminala in določal okvire, v katerih se delo skupine lahko giblje, je poudarila Cerarjeva, sicer nekdanja generalna državna tožilka.
Po njenih besedah je prejšnji zakon natančno določal, kaj je organiziran kriminal, kaj je organizirana združba in kakšen namen mora imeti - ali pridobivanje protipravne premoženjske koristi ali pa družbene moči. Zakon je določal tudi, na katerih področjih je skupina delovala - korupcija, mamila, orožje, zvodništvo, prostitucija, belo blago in podobno.
Novela po navedbah Cerarjeve vse to izpušča. Izpušča celo uradno pregonljiva dejanja, to pomeni, da pridejo v poštev prav vsa dejanja, tudi tista na zasebno tožbo, na področju organiziranega in klasičnega ter gospodarskega kriminala.
S tem se bodo na široko odprla vrata za vpliv politike, za vpliv interesnih skupin, široko odprta vrata pa povečujejo tudi možnost zlorab, je poudarila Cerarjeva. Dodala je, da je treba zelo kompleksno gledati na ureditev kazenskopravne situacije v državi, da bomo bolj uspešni pri odpravi sodnih zaostankov. Ker ne bomo smeli zanemariti mednarodnih kaznivih dejanj, se tudi sprašuje, kako bo ena skupina vse to zmogla.