Varuh: ukrep ne sme omejevati družinskega življenja starša in otroka

Zadnji od ukrepov, ki jih je sprejela vlada, da bi čim bolj omejila gibanje prebivalcev in s tem zajezila širjenje epidemije covida-19, je tudi omejitev gibanja na eno občino. Ker je to prizadelo tudi tiste, ki imajo na primer deljena skrbništva otrok, pa ne živijo znotraj iste občine, je o tem načelno mnenje sprejel tudi varuh človekovih pravic. 

Kot so v povzetku stališča navedli, je varuh prejel že več kritik ukrepa omejitve gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča, v delu tudi zato, ker naj bi povzročal neenakost pri izvrševanju stikov med starši in otroki, ko gre za ločene starše, češ da naj bi onemogočal stike, če starš in otrok prebivata v različnih občinah, medtem ko imajo lahko ločeni starši, ki prebivajo v isti občini, še možnost imeti stike s svojimi otroki. Zastavljeno je bilo tudi že vprašanje, kako naj ravnajo starši, ki so šele v procesu razhajanja, ko pravnoformalno še ni odločeno o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši. V takih primerih namreč lahko starša dejansko že živita ločeno v različnih občinah, stiki pa so potekali po njunem medsebojnem dogovoru.

Ukrep ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka

V načelnem stališču so poudarili, da ukrep omejitve gibanja na občino prebivališča ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka, ki prebivata v različnih občinah. Če bi se kljub temu pripetilo, da bi bil starš v takem primeru kaznovan za prekršek po zakonu, bo lahko uporabil za to predvidena pravna sredstva.

Vse morebitne na ta način prizadete posameznike zato varuh vabi, da ga seznanijo s sproženimi konkretnimi postopki. Po 25. členu Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) varuh namreč lahko vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi; po 52. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) pa varuh tudi lahko vloži na Ustavno sodišče Republike Slovenije ustavno pritožbo s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje.