Poklukar izdal obvezna navodila za reorganizacijo CVZ. Jušić: Izrečenih je bilo veliko neresnic

"V letu 2024 je bilo delo centra medijsko izpostavljeno, zato so bili že opravljeni strokovni nadzori in notranjevarnostni postopki v policiji ter tudi izredni nadzor Ministrstva za notranje zadeve, v katerih so bile ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izvajanju policijskih nalog in pooblastil," so popoldne v sporočilu za javnost zapisali na notranjem ministrstvu. Kot so pojasnili, je po zadnjih medijskih razkritjih Poklukar izdal usmeritve in obvezna navodila za reorganizacijo Centra za varovanje in zaščito, ki začnejo veljati nemudoma.

Kaj pomeni celovita reorganizacija?

Dolžnost reorganizacije centra je v rokah generalnega direktorja Policije Senada Jušića. Celovita reorganizacija "mora vključevati spremembo organizacijske strukture, prenovljeno sistemizacijo delovnih mest in delovnih procesov. Zagotoviti mora učinkovito vodenje policijske enote in njenih morebitnih notranjeorganizacijskih enot, vzpostaviti učinkovit nadzor nad delom in odgovornost vseh uslužbencev za strokovno ter zakonito opravljanje delovnih nalog," so sporočili z notranjega ministrstva, kjer so rok realizacije postavili 1. april prihodnje leto. 

Ob tem je Poklukar izdal tudi sklep o izvedbi izredne notranje revizije zagotavljanja in uporabe nastanitvenih kapacitet za potrebe Centra za varovanje in zaščito. "Cilj je izrek mnenja o pravilnosti zagotavljanja in uporabe nastanitvenih kapacitet za potrebe Centra za varovanje in zaščito."

Kot so navedli v oddaji Tarča na TV Slovenija, kjer so se sklicevali na omenjeno tožilko, so januarja letos v spremstvu specialcev na veleposlaništvo BiH peljali skesanca. Pri tem jih je ves čas zasledoval sumljiv avtomobil neznanih tablic. Tožilci BiH so bili ob tem pretreseni in so terjali odgovore, slovenska tožilka pa je o zaznani nevarnosti nemudoma obvestila vodstvo policije ter Center za varovanje in zaščito (CVZ).

Zahtevala je preiskavo, a se po njenih besedah ni zgodilo nič in tudi danes trdi, da je zadeva ostala nepreiskana. Omenjeni skesanec je bil nato pred dnevi ubit v Ljubljani, kot kaže, v mafijski likvidaciji. Kot je dejal eden od varnostnikov tožilke, ki je ostal anonimen, se v času, ko so ugotovili, da se za vozilom tožilke in na lokaciji, kamor se je pripeljal kasneje umorjeni skesanec, vozi neznano vozilo, ni ukrepalo. "Če bi se takrat ukrepalo, bi bil umorjeni lahko še živ," je opozoril.

S policije so sporočili, da so okoliščine omenjenega dogodka preverjali. Ugotovitev pa ne morejo razkriti, ker bi lahko z razkritjem tajnih podatkov "resno ogrozili življenje ali osebno varnost uslužbenca policije ali osebe, ki je sodelovala s policijo", so dodali.

Tožilka se je počutila ogroženo in je opozarjala, da pristojni niso ukrepali. Vodstvo CVZ je po njenem prepričanju celo izvajalo "odklonska, nestrokovna, pa tudi kazniva dejanja", kar je prijavila pristojnim organom policije in posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva (SDT). Vodstvo CVZ pa se ji je po njenih navedbah maščevalo tako, da so razpustili njeno ekipo varnostnikov in ji namenili drugo. Ker je ni sprejela, je bila nato več mesecev brez varovanja. Šele po umoru skesanca na Brdu je varovanje spet sprejela, vrnili pa so ji prvotno ekipo.

Varnostnik z nalogo, da zbira informacije o njenem zasebnem življenju?

Iz zunanjih virov je tožilka, kot so navedli, poleg tega izvedela, da naj bi bil v njeno skupino varnostnikov umeščen varnostnik z nalogo, da zbira informacije o njenem zasebnem življenju. Kasneje je omenjeni varnostnik to sam neuradno potrdil, je še navedla tožilka, ki je informacije Tarči posredovala prek svojega pooblaščenca, saj nima dovoljenja za javno nastopanje.

Tožilka je izvedela, da naj bi varnostniki policisti zbirali tudi informacije o drugih varovanih osebah. Tako naj bi domnevno zbirali podatke o zasebnih stikih in intimnem življenju predsednice DZ, o čemer naj bi potem odkrito razpravljali v prostorih CVZ in drugje. Zbiranje podatkov o zasebnem življenju predsednice DZ je v oddaji omenil tudi anonimni varnostnik.

V oddaji so poročali tudi o domnevnih večkratnih poskusih vstopov v telefone tožilkinih varnostnikov z zasebnih računov. Vodstvo CVZ pa naj bi za dostop do kamer na hiši, kjer živi, vzpostavilo zasebne elektronske naslove. Do njenih posnetkov naj bi dostopali tudi policisti, ki je niso varovali, je opozorila tožilka, ki meni, da je šlo za nezakonito tajno opazovanje.

Vodstvo policije je bilo o dogajanju ves čas obveščeno, z generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem se je o zadevi trikrat srečala, je pojasnila tožilka. Na zadnjem srečanju naj bi jo opozarjal na zadevo proti nekdanjemu šefu policije Boštjanu Lindavu, ki je na tožilstvu padla.

Glede določenih ravnanj pri varovanju tožilke je vložena kazenska ovadba, ki jo obravnava generalno državno tožilstvo, je potrdila generalna državna tožilka.

Jušić o očitkih o delu Policije in Centra za varovanje in zaščito

"Aktivnosti CVZ so namenjene varovanju najbolj izpostavljenih oseb pred vsemi oblikami groženj," je v izjavi za javnost povedal generalni direktor Jušić, ki je bil kritičen, da v javnosti o varnosti določene osebe razpravljajo tisti, ki za to področje niso usposobljeni, zato se po njihovem mnenju delijo tudi netočne informacije oziroma so interpretirane napačne. 

"Izrečenih je bilo veliko neresnic, ki diskreditirajo policiste in policiste CVZ-ja," je povedal Jušič in dodal, da policisti in policistke svoje delo opravljajo odgovorno. 

23. oktobra so začeli tudi notranjevarnostni postopek, v katerem preiskujejo domnevno odklonska dejanja v CVZ. Preiskava še traja, ker nenehno prejemajo nove prijave o domnevnih odklonskih ravnanjih policistov. Med 4. marcem in 29. avgusta letos je zadevo preiskovalo tudi notranje ministrstvo. 

"V tem nadzoru in preiskavah smo zaznali določena odklonska ravnanja in strokovne napake, zato je vodstvo CZS izvedlo zamenjavo varnostnikov pri ogroženi osebi," je povedal Jušić in dodal, da so bile napake takšne, da so bile spremembe nujne. Policija še vedno zagotavlja varnost ogroženi osebi. "To varovanje ni bilo nikoli prekinjeno," je poudaril Jušić. 

Usmeritve in obvezna navodila za reorganizacijo Centra za varovanje in zaščito, ki jih je danes izdal Poklukar, Jušić ne razume kot nezaupnico.

Policija zanika, da bi na CVZ prihajalo do zlorab prikritih metod dela

"Poudarjamo, da policija prikrite preiskovalne ukrepe izvaja samo na podlagi zakona in odredb državnega tožilstva ali sodišč, zato so trditve o nezakonitem ravnanju policistov popolnoma neutemeljene," so na generalni policijski upravi zatrdili v odgovorih na vprašanja STA.

Kot so dodali, so "podobne škodljive trditve" tudi sami zaznali v medijih. "Znano nam je, da isto preiskuje tudi Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili specializiranega državnega tožilstva. Domnevna odklonska ravnanja predstavljajo tveganje za notranjo varnost v policiji, zato vsak podatek o odklonskem ravnanju preverimo v notranjevarnostnem postopku," so še zapisali.

"Zaradi zagotavljanja javnega interesa, objektivne in vsestranske informiranosti poudarjamo tudi, da vodstvo policije deluje v skladu z zakoni in predpisi ter pri izvajanju svojih nalog sledi načelom zakonitosti, strokovnosti in politične nevtralnosti. Trditve v nasprotju s tem so zavajajoče in temeljijo na napačnih ter škodljivih domnevah," so opozorili.

"V policiji imamo vzpostavljene prijavne poti in ukrepe za zaščito prijaviteljev, ki prijavljajo odklonska ravnanja. Prijaviteljem odklonskega pojava ali ravnanja zagotavljamo anonimnost. Uslužbenec policije je dolžan poročati o odklonskem pojavu ali ravnanju, če je o takšnem pojavu ali ravnanju obveščen ali kako drugače izve zanj. Prav tako je v zakonu in predpisih določeno, da ne more biti nihče na kakršenkoli način kaznovan, ker je naznanil pojav ali ravnanje, za katero verjame, da ima znake odklonskega pojava ali ravnanja," so spomnili.

Navedli so, da je CVZ v mnogih primerih zahtevnih varovanj varovanih in ogroženih oseb dokazal strokovnost ter profesionalnost pri izvedbi ukrepov varovanja, ki pa so v izključni pristojnosti policije.

Policija sodeluje s Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb korektno in v skladu z veljavno zakonodajo, so še sporočili.