Poročali smo že, da se je v ponedeljek v dopoldanskem času v okolici Dolskega zgodil oborožen napad na varnostnika varnostnega podjetja Sintal. Po do sedaj zbranih informacijah je zamaskirani neznani storilec, ki se je skrival v gozdu, pristopil do varnostnika, ko se je ta bližal službenemu vozilu, in od njega zahteval gotovino. Grožnjo je podkrepil s puško manjšega kalibra. Ker varnostnik zahtevanega denarja v vozilu ni imel, saj je šlo za varnostnika interventa, je storilec zahteval, naj mu izroči radijsko zvezo, mobilni telefon in službeno orožje. Ko je varnostnik storilcu izročil zahtevane stvari, ga je ta s plinskim razpršilcem poškropil po obrazu in ga delno onesposobil, nato pa z ukradenimi stvarmi pobegnil v gozd v smeri Litije. Policisti so pri pregledu okolice našli radijsko zvezo in mobilni telefon.
Na PU Ljubljana so za 24ur.com povedali, da okoli 180 centimetrov visokega storilca še iščejo. Pri njegovem iskanju je v ponedeljek sodelovalo večje število policistov, psi sledniki, pa tudi helikopter Slovenske policije. Ker iskanje ni obrodilo sadov, so akcijo ustavili. "Sedaj poteka kriminalistična preiskava, nadaljujemo z zbiranjem obvestil."
'Manj in bolj ogrožene naloge'
Ob tem nas je bralec opozoril, da naj bi bil to že drugi napad na varnostnika istega podjetja v zadnjem času, zato smo se z vprašanji obrnili na omenjeno podjetje. Vodja intervencije Davor Pajk je pojasnil, da se napadi na njihove varnostnike občasno dogajajo. "Zavedamo se, da popolne varnosti ni. Naloge se delijo na manj in bolj ogrožene. Na bolj ogroženih nalogah varnostniki delajo v parih. Vsi varnostniki pa se dodatno izobražujejo in usposabljajo za lastno zaščito ter varovanje ljudi in premoženja."
Kot je dodal Pajk, je varnostnik intervent oseba, ki intervenira na tehnično varovanih objektih po sproženem alarmnem signalu in ugotavlja razloge za sprožen signal: ali je prišlo do vloma, ropa, požara ali kakšnega drugega razloga, zaradi katerega je bil sprožen alarmni signal na varovanem objektu in je bila za to potrebna intervencija. Njegova pooblastila so enaka pooblastilom varnostnika po 43. členu Zakona o zasebnem varovanju.
Tovrstni varnostniki se redno udeležujejo izobraževanj in treningov. Pri sebi imajo orožje, ki ga lahko uporabijo samo v silobranu, in neprebojne jopiče. Za primer sile imajo pri sebi komunikacijska sredstva (radijsko postajo in mobilni telefon), da lahko pokličejo na pomoč, je še dodal Pajk. Žal pa omenjenemu varnostniku pri napadu nista pomagala ne telefon ne radijska postaja, prav tako ni uporabil orožja.
ZRSZV: Bolj pereča je problematika v zvezi z nočnimi lokali
Varnostna podjetja morajo v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju izdelati načrt varovanja, ki je usklajen z naročnikom storitve. Glede na ogroženost določijo število varnostnikov. Praviloma je naročnik tisti, ki kroji pravila varovanja, saj je plačnik storitve. Na nekaterih področjih pa število varnostnikov predpisuje tudi zakonodaja, pojasnjujejo na Zbornici za zasebno varovanje.
"Po naših informacijah gre v navedenem primeru za napad oboroženega neznanca na varnostnika pri opravljanju obhodne službe. Do danes ne beležimo tovrstnih napadov, njihovo delo se tudi ne šteje med bolj ogrožene naloge varnostnikov, zato ga praviloma opravlja varnostnik, ki je neprekinjeno povezan z varnostno nadzornim centrom. Po naši oceni bi oborožen napadalec v tem primeru napadel kogar koli, ki mu bi prišel na pot,“ so zapisali.
Varnostniki pri svojem delu opravljajo storitev varovanja, zato so 'vsekakor izpostavljeni nevarnostim'. Da bi se temu znali izogniti in se braniti, se izobražujejo v okviru nacionalne poklicne kvalifikacije, ki jo mora pridobiti vsak varnostnik. Dodatna usposabljanja pa izvajajo tudi varnostna podjetja. Poleg usposabljanja pa morajo imeti varnostniki pri sebi tudi ustrezna zaščitna sredstva, ki so odvisna od ogroženosti pri opravljanju nalog. Enaka praksa velja tudi v tujini, pojasnjuje predsednik Zbornice Ingo Paš in dodaja: "Popolne varnosti ni. Vsekakor bi bilo bolje, če bi vsa dela opravljala dva varnostnika ali celo več. Enaki postopki veljajo za storitve varovanja, ki jih izvajajo varnostne družbe v najbolj razvitih državah Evropske unije.“
"Mislimo, da je problematika v zvezi z nočnimi lokali najbolj pereča tema zasebnega varovanja, saj je zakonodaja na tem področju neurejena. Po našem mnenju ravno tu tičijo glavni razlogi za težave, ki se pojavljajo,“ zaključujejo na Zbornici.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.