Na posameznih odsekih na meji s Hrvaško je Slovenska vojska danes začela postavljati ovire, ki naj bi služile nadzorovanemu prehodu beguncev v državo. Približno kilometer žičnate ograje so vojaki postavili na območju Rigonc, pol kilometra pa pri mejnem prehodu Gibina v občini Razkrižje.
Postopek postavljanja ograje je potekal tako, da so najprej v zemljo zabili okoli dva in pol metra visoke kovinske palice, nanje so nato napeli osnovno žičnato konstrukcijo, na katero so nizali kolute bodeče žice. Po postavljeni prvi vrsti koluta je ograja visoka okoli en meter, predvideni pa sta dve vrsti, torej je ograja visoka okoli dva metra. Gre sodobnejšo različico bodeče žice, pri kateri na kolut žice niso nameščene klasične bodice, temveč ostre ploščice, podobne britvicam.
Brežiški in razkriški župan, Ivan Molan in Stanko Ivanušič, sta ob postavljanju ograje mirila občane. Ivanušič je za razumevanje prosil vse, ki jih ograja moti, saj je po njegovih besedah namenjena le usmerjanju toka beguncev. Molan pa je poudaril, da je ukrep začasne narave in na življenje v občini nima posebnega vpliva.
Postavitev ograje na območju Rigonc pa je sprožila ostro reakcijo Hrvaške. Hrvaška stran je namreč prepričana, da je Slovenija del ograje postavila na hrvaškem ozemlju. Hrvaška stran je zato na območje ob Sotli sredi popoldneva poslala več kombijev posebnih enot hrvaške policije. Hrvaški policijski predstavnik je nato slovenskemu na mejnem prehodu Rigonce predal opozorilo, da je slovenska ograja postavljena na hrvaškem ozemlju. Notranji minister Ranko Ostojić pa je napovedal, da bodo ograjo sami odstranili, če jo ne bo Slovenija.
Postavitev tehničnih ovir poteka izključno na slovenskem ozemlju in ne prejudicira poteka državne meje, ki je predmet arbitražnega postopka med državama, so v odzivu sporočili iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom). Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pa je na današnji novinarski konferenci poudaril, da je namestitev tehničnih ovir za zdaj predvidena za pol leta. Ponovil je, da so ovire na meji namenjene predvsem kanaliziranju migracijskega toka na ključne točke, na katerih lahko pristojni sprejemajo migrante ter tako preprečujejo njihovo morebitno razpršenost in prestopanje meje na območjih, ki za to niso primerna.
V Nemčiji medtem odmeva sporočilo tamkajšnjega notranjega ministrstva, da od 21. oktobra tudi pri prosilcih za azil iz Sirije preverjajo, ali jih je mogoče v skladu z dublinsko uredbo vrniti v tisto državo članico EU, v katero so najprej vstopili. Kot so pojasnili, izvajajo to uredbo za vse države članice EU, preko katerih so migranti prispeli v unijo, z izjemo Grčije.
Begunsko krizo smo tudi danes spremljali V ŽIVO:
22.30 Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je v oddaji 24UR ZVEČER povedala, da je bilo hrvaški strani pojasnjeno, da gre na slovenski strani za izvajanje dodatnih ukrepov za obvladovanje migrantskega toka in nikakor ne za prejudiciranje meje. "Mi delamo na svojem ozemlju, se izogibamo spornim območjem in konfliktom, kar pričakujemo tudi od Hrvaške."
Hrvaška bo po njenih besedah morala doumeti, da so skupni napori za obvladovanje migracijskega toka v interesu obeh strani. Na vprašanje, kdo, če sploh, bo premikal ograjo, pa je odvrnila: "V tem trenutku ne moremo prejudicirati zgodbe, je pa dejstvo, da je ravnanje Hrvaške neevropsko. Hrvaška mora izpolnjevati svoje zaveze po pravilih EU, zgolj informiranje in opravljanje funkcije prevoznika ne zadošča."
Na vprašanje, kaj bo prinesel jutrišnji dan, je še enkrat odgovorila, da je prepričana, da se bomo uspešno izogibali konfliktom, saj se Hrvati zavedajo, da je skupno delovanje v tej zadevi nujno in v interesu obeh držav.
21.37: Švedska bo zaradi velikega navala beguncev v četrtek znova začasno uvedla nadzor na svojih mejah. Kot je napovedal notranji minister Anders Ygeman, bodo nadzor na cestah, vlakih in trajektih na jugu države uvedli ob 12. uri, ukrep pa bo trajal deset dni.
"Na Švedsko prihaja rekordno število beguncev. Urad za migracije je pod hudim pritiskom ... in policija ocenjuje, da obstaja grožnja javnemu redu," je pojasnil Ygeman.
Hrvaška protestira zaradi ograje na meji
20.58: Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega časnika Die Presse kot razlog za postavitev ograje na meji s Hrvaško omenil, da se število beguncev tudi pozimi ne bo zmanjšalo. Napovedal je tudi, da Slovenija migrantom, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v schengensko območje, ne bo dovolila vstopa v državo. Ob tem je priznal, da je problem, ker je to pogosto težko ugotoviti. Dejal je tudi, da Slovenija doslej ni vrnila na Hrvaško še nobenega migranta.
20.17: Hrvaško zunanje ministrstvo je zaradi ograje protestiralo pri odpravniku poslov v Zagrebu ter pozvalo Slovenijo, naj čim prej odstrani žico, je na Twitterju zapisala hrvaška vlada. Ob tem je ministrstvo poudarilo, da "gre za žico na območju, ki ga tudi Slovenija v svojih uradnih dokumentih opredeljuje kot ozemlje Hrvaške".
19.29: Na mejni prehod Dobova je ob 17.40 v spremstvu hrvaških policistov pripeljal vlak, na katerem naj bi bilo po podatkih hrvaških varnostnih organov 1.005 beguncev, je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik. Pot bodo nadaljevali proti Jesenicam (Podrožca) in nastanitvenem centru v Šentilju. Okoli 3.000 beguncev, ki so iz Hrvaške prispeli v Dobovo, so policisti z vlaki in avtobusi že prepeljali v Šentilj in na Jesenice.
Šefic: Ovire so postavljene na slovenski strani
18.34: Postavitev tehničnih ovir poteka izključno na slovenskem ozemlju in ne prejudicira poteka državne meje, ki je predmet arbitražnega postopka med državama, so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom).
Na terenu so po navedbah Ukoma hrvaškim policistom pojasnili, da gre za začasne tehnične ovire, ki so namenjene izključno usmerjanju migracijskih tokov. O tem je bila predhodno seznanjena tudi hrvaška vlada, so zatrdili. Ministrstvo za zunanje zadeve pa do tega trenutka ni prejelo note s strani Hrvaške, so še zapisali v Ukomu.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so potrdili, da je Slovenija arbitražno sodišče že obvestila o začasnem ukrepu postavitve tehničnih ovir in razlogih za njegovo izvedbo ter pojasnila, da ukrep na noben način nima namena prejudicirati poteka meje.
Dodali so še, da ima Slovenija polno zaupanje v delo arbitražnega sodišča in verjame, da bo razsodba prinesla dokončno rešitev spora o meji.
To je potrdil tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic na skupni odborov DZ za zdravstvo in za notranje zadeve o begunski problematiki. Zatrdil je, da je bila Hrvaška s postavitvijo ovir seznanjena in da so ovire postavljene na slovenski strani.
"Ne gre za določanje državne meje, gre preprosto za urejanje migracijskega toka. Danes smo to zelo jasno povedali in tudi arbitražno sodišče in vsi ostali so obveščeni, da nimajo te prepreke nobene zveze z arbitražnim sporazumom. Ne gre za prejudiciranje in pazimo na to, da se ne bi na najbolj ključnih problematičnih sektorjih karkoli dogajalo," je zatrdil Šefic.
Hrvati pričakujejo, da bo Slovenija do jutri dopoldne ograjo premaknila
18.30: Načelnik zagrebške policijske uprave Goran Burušić pravi, da pričakujejo, da bo žičnata ograja postavljena na hrvaški strani, jutri dopoldan premaknjena, poroča Dnevnik.hr. Hrvaški policijski specialci se umikajo z meje.
18.17: Potem ko je hrvaški policijski predstavnik slovenskemu na mejnem prehodu Rigonce predal opozorilo, da je slovenska ograja postavljena na hrvaškem ozemlju, so razmere na mejnem prehodu mirne, a napete.
Na prostoru med obema mejnima prehodoma je nameščenih okoli 20 pripadnikov posebne policijske enote iz Slovenije. Kot so pojasnili na Policijski upravi Novo mesto, so opremljeni s standardno opremo.
Na hrvaški strani mejnega prehoda ostajajo hrvaški policijski specialci. Na slovenski strani pa nad prizoriščem krožijo tudi helikopterji.
Žičnata ograja, ki jo je Slovenska vojska začela postavljati davi, je zdaj nameščena tik do mostu, ki povezuje oba mejna prehoda na levem in desnem bregu Sotle.
18.07: Okoli 9. ure je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 1.083 migrantov, je sporočila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš.
Hrvaški varnostni organi so slovenskim okoli 11. ure v Petišovcih predali 326 migrantov. Vse migrante so prepeljali v nastanitveni center v Gornji Radgoni.
Avstrijski varnostni organi so danes skupno sprejeli 1.409 migrantov.
Na Petišovce v večernih urah prihaja okoli 430 beguncev, so napovedali hrvaški varnostni organi.
V nastanitvenih in sprejemnih centrih na območju PU Murska Sobota trenutno ni migrantov.
Na Gruškovje prišli latvijski in avstrijski policisti
18.02: Latvijski in avstrijski kolegi so okrepili vrste slovenskih policistov, je sporočil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Na območju Policijske uprave Maribor svoje naloge že opravlja 6 avstrijskih, 20 slovaških, 20 madžarskih in 5 francoskih kolegov. Danes pa so v sprejemnem centru v Gruškovju pozdravili še 20 latvijskih in dodatnih sedem avstrijskih policistov, ki bodo nudili pomoč slovenskim ter tujim policistom.
17.29: Ob 9. uri je bilo v Šentilju 2.242 migrantov. Tja so dopoldan prepeljal še vseh 326 migrantov, ki so še čakali na prevoz v sprejemnem centru v Gruškovju, je sporočil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl.
Ob 14.45 je iz Dobove v Šentilj pripeljal vlak, na katerem je bilo 464 migrantov. Vse so nastanili v nastanitvenem centru Šentilj. Ob 16.30 so v nastanitveni center Šentilj s petimi avtobusi pripeljali 270 iz Bistrice ob Sotli, z drugimi petimi avtobusi pa 264 beguncev iz Dobovca.
Avstrijski varnostni organi so na starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo sprejeli 2.032 migrantov.
Hrvaški varnostni organi so slovenskim na Gruškovju predali 275 migrantov, ki so jih tja pripeljali s petimi avtobusi. Vse so jih registrirali v sprejemnem centru Gruškovje in jih nato z avtobusi prepeljali v nastanitveni center Šentilj.
Trenutno je v nastanitvenem centru Šentilj 534 oseb, v sprejemnem centru Gruškovje 275 oseb, sprejemni center Središče ob Dravi pa je prazen.
V Šentilju zvečer pričakujejo prihod novega vlaka iz Dobove. Hrvaški varnostni organi so najavili, da bodo na Gruškovje s 5 avtobusi pripeljali iz Slavonskega broda. Vse bomo registrirali v sprejemnem centru Gruškovje, je še sporočil Šadl.
Žica ostaja nedotaknjena
17.27: Na kraj dogajanja sta po navedbah Jutarnjega lista prišla tudi načelnik zagrebške policijske uprave Goran Burušić ter slovenski predstavnik, ki je predlagal, da nastale razmere rešijo na višji ravni. Burušić je odvrnil, da bo o razmerah obvestil načelnika hrvaške policije in mu posredoval slovenski predlog. Slovenski predstavnik je sklenil, da bodo ograjo odstranili, če bo o tem dosežen dogovor na višji ravni, še piše časnik.
Žica je medtem nedotaknjena, še poroča Jutarnji list.
Kurz na srečanju z Erjavcem podprl postavitev ograje na meji s Hrvaško
17.11: Zunanji minister Karl Erjavca je med obiskom Dunaja svojega avstrijskega kolega Sebastiana Kurza seznanil s postavitvijo ograje na nekaterih delih slovensko-hrvaške meje. Kurz je slovenski ukrep označil za popolnoma razumljivega in tudi potrebnega.
Kurz je poudaril, da je cilj teh ukrepov, da tisti, ki "nimajo možnosti za azil, tudi ne pridejo so srednje Evrope". Po njegovih trditvah je med migranti okoli 20 odstotkov Sircev in ne 100 odstotkov. "Večji izziv ni visoko število vojnih beguncev, temveč visoko število tistih, ki sedaj vidijo priložnost, da pridejo v Evropo," je povedal Kurz in dodal, da v idealnih razmerah tisti, ki nimajo možnosti za azil, sploh ne bi smeli nadaljevati poti iz Grčije. A to po besedah Kurza ne deluje in te ljudi je sedaj treba na schengenski meji zaustaviti.
Kurz je poudaril, da je Avstrija pripravljena Sloveniji pomagati in jo v primeru večjih migrantskih pritiskov tudi dodatno podpreti.
Hrvaški policist ustno opozoril slovenskega
17.03: V Rigoncah je hrvaški policist ustno opozoril slovenskega, da žičnata ograja stoji na hrvaški strani. Naš policist mu je sporočil, da je sprejel sporočilo in ga prosil, da odide na hrvašo stran. Tako je dogajanje na meji povzel voditelj 24UR Jani Muhič. "Po naših podatkih sta se policista sporazumela, da je to vprašanje, ki se mora rešiti na višjih nivojih. Torej politično," je Muhič zapisal na Twitterju.
16.55: Dnevnik.hr poroča, da je situacija na slovensko-hrvaški meji, napeti, na obeh straneh se nahaja okoli 50 pripadnikov specialne enote policije, tako slovenske kot hrvaške.
Erjavec: Slovenija bo postavila 80 kilometrov ograje
16.36: Zunanji minister Karl Erjavec je med obiskom na Dunaju vodji kabineta avstrijskega kanclerja Josefu Ostermayerju napovedal, da bo Slovenija na določenih delih meje s Hrvaško postavila skupno 80 kilometrov ograje.
Slovenski zunanji minister mu je ob tem poudaril, da ograja ni namenjena zapiranju meje in zaustavljanju ljudi, temveč naj bi pripomogla k temu, da migranti ne bi nenadzorovano prečkali meje. Tako naj bi omogočila organizirano sprejemanje migrantov tam, kjer bi jih lahko registrirali, je povedal Ostermayer.
Poudaril je še, da zaustavljanje migrantov na t. i. balkanski poti ne bi niti delovalo. Po njegovih besedah je primer ograje oz. zaprtje meje na Madžarskem pokazalo, da migranti v tem primeru enostavno poiščejo druge poti. Kako bo ograja na meji vplivala na migrantske tokove, pa Erjavec ni mogel oceniti, je še povedal Ostermeyer.
Na vprašanje, ali Slovenija s postavljanjem ograje prevzema delo Avstrije, je Ostermeyer poudaril, da lahko situacijo Slovenija in Avstrija obvladata le skupno. Še naprej pa bodo ljudje, ki bodo želeli potovati naprej proti Nemčiji ali Skandinaviji, lahko svojo pot nadaljevali. Po besedah Ostermeyerja se Slovenija in Avstrija strinjata, da je rešitev migrantske krize mogoče iskati le na ravni EU.
Evropa vidi postavljanje ovir v Sloveniji kot nadzor nad mejo
16.33: Po informacijah iz Bruslja EU na postavljanje ovir v Sloveniji ne gleda kot na madžarsko ograjo. Ta je bila namenjena zaprtju meja, medtem ko postavljanje ovir v Sloveniji tudi Evropa vidi kot nadzor nad mejo. V Bruslju v tem trenutku tudi nimajo informacij, da bi ograjo postavljala katera koli druga članica.
Naša novinarka Mira Matković se je v Bruslju pogovarjala tudi z evropskimi poslanci iz Slovenije. Tako Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS) opozarja, da tehnične ovire ne bodo ponudile rešitev, to vidi pri izvoru težav – torej politično-diplomatska rešitev konflikta v Siriji in Iraku. Medtem poslanka S&D Tanja Fajon opozarja, da ograje pomenijo grožnjo schengnu, s tem pa je ogrožena tudi prihodnost EU. Lojze Peterle (ELS/NSi) je mnenja, da je populistični humanizem napačen pristop k reševanju begunske krize, medtem ko Franc Bogovič vidi v begunski krizi bistveno večjo preiskušnjo za EU, kot je bila ekonomska kriza. Kolegica iz poslanske skupine Evropske ljudske stranke Romana Tomc pa izpostavlja, da so ljudje prestrašeni in potrebujejo pojasnila.
Hrvaška opozarja Slovenijo, da je del ograje na njenem ozemlju
16.31: Hrvaška policija bo opozorila slovenske kolege, da so del žične ograje postavili na hrvaškem ozemlju, je potrdila tiskovna predstavnica hrvaškega notranjega ministrstva Helena Biočić. Biočićeva je dodala, da se ne dogaja nič dramatičnega ter da so slovenski sosedje nekoliko zgrešili državno mejo.
16.23: Štirje kombiji hrvaške policije so prišli v Rigonce, je na Twitterju sporočil voditelj 24UR Jani Muhič.
4 kombiji HR policije. pic.twitter.com/8bjuKOpec9
— Jani Muhič (@JaniMuhic) November 11, 2015
16.12: "Slovenci so pri postavljanju ovir pri Sotli prestopili na hrvaško ozemlje, zato smo na to območje napotili specialno enoto hrvaške policije," je za Večernji list potrdil hrvaški notranji minister Ranko Ostojić. Dodal je, da bodo slovensko stran za sedaj samo opozorili in jih prosili, da oviro umaknejo. Če tega ne storijo, pa bodo poslali Ljubljani noto. Tretji korak pa bo, da bodo fizično odstranili oviro, je pojasnil Ostojić.
Prisla hrv. policija v Rigonce pic.twitter.com/uxXdC7zY44
— Jani Muhič (@JaniMuhic) November 11, 2015
16.00: Dnevnik.hr poroča, da bo ob 16.30 uri hrvaška policija na meji s Slovenijo začela odstranjevati postavljeno ograjo. Hrvati namreč menijo, da so Slovenci ograjo postavili na hrvaškem ozemlju.
15.41: Na mejnem prehodu Dobovec so policisti danes v dopoldanskih urah videntirali 260 na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli pa 265 migrantov, je sporočila tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin. Obe skupini migrantov bodo odpeljal v Šentilj.
V popoldanskih urah pričakujejo prihod nove skupine migrantov. Okoli 17. ure naj bi na mejni prehod Dobovec prispeli najmanj štirje avtobusi z migranti.
Šefic: V Rigoncah okoli kilometer, pri Gibini pa pol kilometra ovir
15.21: "Policija bo vedno ukrepala v skladu z zakonodajo in njihovimi pooblastili. Če se zgodi, da bo kdo poskusil preiti oviro in se poškodoval, mu bo policija priskočila na pomoč," pojasnjuje Šefic. "Postavljanje ovir je začasen ukrep," poudarja. Predviden je za pol leta.
15.15: "Ukrep postavljanja ovir je upravičen in žal nujen," je poudaril Šefic. "Ovire niso namenjene preprečevanju vstopa, ampak kanaliziranju migrantov proti točkam, kjer jih bodo oskrbeli," pravi Šefic. "Ne gre za zapiranje meja," je še dodal.
15.14: "Dela so se danes šele začela, vse poteka v skladu z načrti," je dejal državni sekretar. Kje bodo naslednje točke postavljanja ovir, Šefic v tem trenutku ne more povedati. Pojasnil je, da so ukrepi, s katerimi so začeli zjutraj, v skladu z zakonom o nadzoru državne meje, ki določa, da se lahko uporabijo, če bi lahko bili ogroženi varnost ter javni red in mir.
15.05: "Situacija je ta trenutek v mejah normalnega stanja. Dnevni pretok in število migrantov, ki prihajajo v Slovenijo je približno 8.000 migrantov. V naslednjih dneh jih pričakujemo več. Ključen cilj je, da bi poleg medsebojnega informiranja več energije vložili v uravnavanje migracijskega toka," je dejal Šefic.
"Še vedno nas skrbi morebitna nadaljna razpršenost migrantov oziroma zlivanje migrantov na zeleni meji," je dejal Šefic. Na območju Rigonc so danes postavili okoli kilometer tehničnih ovir na meji s Hrvaško, pri mejnem prehodu Gibina v občini Razkrižje pa pol kilometra, je pojasnil. "Na ta način želimo preprečiti razpršenost in prestopanja na območjih, ki niso primerna. S tem lajšamo delo policistom, prostovoljcem, humanitarnim organizacijam," je pojasnil.
14.58: Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic bo predstavil aktualno dogajanje v zvezi s prihodom beguncev oziroma migrantov. Tiskovno konferenco bomo spremljali V ŽIVO.
14.20: Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova so danes pripeljali trije vlaki z migranti. Na vlaku, ki je v spremstvu hrvaških policistov pripeljal v Dobovo nekaj po 1. uri je bilo 1067 migrantov, okoli 9. ure pa je pripeljal vlak z 982 tujci. Pred nekaj minutami je v Dobovo prispel še tretji vlak, na katerem naj bi bilo po podatkih hrvaških varnostnih organov 905 tujcev, je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik.
Po opravljenih postopkih evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi so tujci, ki so prispeli z vlakoma ob 1. in 9. uri, v spremstvu slovenskih policistov z vlaki in avtobusi že nadaljevali pot proti Jesenicam (Podrožca) in nastanitvenem centru v Šentilju.
14.16: Postavljanje ograje
Razkrižje... ograja iz žice se že dviguje. pic.twitter.com/0VevD0vYgV
— Vitomir Petrović (@VitomirPetrovic) November 11, 2015
14.14: Na mejnem prehodu Dobovec so policisti včeraj v dopoldanskih urah evidentirali 134 migrantov, na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli pa 175. V večernih urah je v Dobovec priseplo še 230 migrantov, v Bistrico pa 241. Ponoči so policisti na mejnem prehodu Dobovec evidentirali še 225 migrantov. vsi so pot nadaljevali proti Šentilju. Na območju Policijske uprave Celje, smo včeraj 10. novembra 2015 evidentirali 1005 migrantov, 589 na MP Dobovec in 416 na MP Bistrica ob Sotli, je sporočila tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin.
Hrvaški minister meni, da je žica nepotrebna
13.14: Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić je danes v Slavonskem Brodu ocenil, da je ograja z bodečo žico, ki jo Slovenija postavlja ob hrvaški meji, "stran vržen denar". Meni, da bi denar bolje uporabili, če bi zgradili začasne centre za begunce in migrante.
Minister Ostojić je dejal, da nobena žica ne more preprečiti beguncem, da bi našli svojo pot. Poudaril je, da je veliko boljše, če je pot organizirana. "Postavljanje žice je nepotrebno trošenje denarja. Veliko bolj pametno bi bilo, če bi zgradili sprejemne centre in zatočišča," je ocenil.
Če so povedali, da gre za tehnične ovire, ki naj bi usmerjale pritok beguncev, je verjetno pričakovati, da Hrvaška ne bo spoštovala dogovorov, je opozoril Ostojić. Kot je izpostavil, vse poteka po napovedih in Hrvaška uresničuje načrte predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Ponovil je, da je slovenska žica nepotrebna.
Hrvaška vlada je v torek sicer sporočila, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi zaščitili hrvaške interese, potem ko je slovenski premier Miro Cerar napovedal, da bodo začeli na meji s Hrvaško postavljati začasne tehnične ovire in ograjo.
Unicef priporoča, da se za ženske in otroke poskrbi posebej
12.32: Unicef je Sloveniji v zvezi z begunsko problematiko poslal priporočila, ki predvidevajo, da se begunskim materam z dojenčki omogoči ločen prostor za dojenje, kjer bo mati v miru in zasebnosti lahko dojila, prav tako pa naj se doječim materam zagotovi čim bolj raznovrstno hrano in v večjih količinah z dovolj pijače. Hrana za dojenčke naj bo ločena od ostale hrane in skladiščena tako, da se ne vidi logotipov proizvajalcev. Prav tako Unicef predlaga, da se v prostoru za razdeljevanje hrane omogoči poseben kotiček za otroško hrano, v katerem naj dela strokovno usposobljeno zdravstveno osebje.
Brežiški in razkriški župan ob postavljanju bodeče žice mirita prebivalce
12.23: Brežiški in razkriški župan, Ivan Molan in Stanko Ivanušič, ob postavljanju bodeče žice na meji s Hrvaško mirita občane. Ivanušič prosi za razumevanje vse, ki jih ograja moti, saj je po njegovih besedah namenjena le usmerjanju toka beguncev. Kot pojasnjuje Molan, je ukrep začasne narave in na življenje v občini nima posebnega vpliva.
"Tudi nam gre ograja na živce, toda razmere so na žalost take, da se na nek način moramo zavarovati in omogočiti normalno življenje prebivalcev ob meji. Res nam je žal, tudi sosedov, ampak morajo nas razumeti in si tudi sami na meji s Srbijo prizadevati za nekaj podobnega, da tudi k njim ne bi prihajal takšen nekontroliran val beguncev, saj bo to delovalo tudi preventivno," je na mejnem prehodu Gibina povedal Ivanušič.
Kot je pojasnil, je namen ograje - kot so ga obvestili najvišji predstavniki države, enako pa jo razume tudi sam - le usmerjanje beguncev z zelene meje na mejne prehode, saj se bojijo, da bi se ponovili dogodki iz 19. oktobra, ko je čez zeleno mejo na tem mestu nenapovedano prišlo okoli 400 beguncev.
"Če jih pride naenkrat dva tisoč ali več, ko bo zunaj minus deset stopinj - kam bodo šli? Po domovih, po hišah, po skednjih, nastale bodo neobvladljive razmere," se boji razkriški župan. Kot opozarja, bi lahko ob množičnem prihodu migrantov nastal neobvladljiv kaos.
Predstavniki države so o postavitvi ograje občino Razkrižje obvestili v torek popoldne, tako da so bili predstavniki občine ob začetku postavljanja ograje zjutraj zraven, tudi soglasja lastnikov zemljišč so dobili zelo hitro.
Ograjo postavljajo na slovenskem katastrskem ozemlju, kar sproti preverjajo, postavljena pa bo le na najbolj kritičnih točkah, kjer je prestop meje zunaj mejnega prehoda najlažji. Postavili je bodo toliko, kot bodo narekovale okoliščine. Za zdaj naj bi je bilo na vsaki strani mejnega prehoda za okoli 500 metrov, če bo val beguncev usmerjen drugam, pa se bo še razširila na druga mesta, še pravi Ivanušič.
Ob mejnem prehodu Gibina so postavili po tri kolute bodeče žice v višini približno metra in pol, ki so povezani s kovinskimi palicami.
Zaradi postavljanja bodeče žice tudi prebivalci brežiške občine na župana naslavljajo številna vprašanja, saj jih zanima, kaj to pomeni za življenje v občini. Kot so sporočili iz županovega kabineta, so jih z ministrstva za notranje zadeve o začetku postavljanja ovir na zeleni meji obvestili v torek.
"Ukrep je začasne narave in namenjen usmerjanju beguncev na določene zbirne točke za kontroliran prehod preko meje. Postavljanje tehničnih ovir na zeleni meji na same aktivnosti in življenje v brežiški občini in v Dobovi nima posebnega vpliva, delovanje in poslovanje potekata nemoteno," je zatrdil župan Molan.
Pri Velikem Obrežu v bližini Dobove so sicer zjutraj začeli postavljati bodečo žico neposredno ob reki Sotli. Gre za območje, kjer so prejšnji mesec skupine beguncev sredi noči brodile skozi vodo.
Javna dela
11.48: Poklicnim strukturam in prostovoljcem se je preko programa javnih del v delo v sprejemnih in nastanitvenih centrih za migrante vključilo že 158 oseb. Pogodbe za določen čas dveh mesecev z možnostjo podaljšanja podpisujejo z upravo za zaščito in reševanje, po tem programu javnih del bodo sicer zaposlili 260 oseb, so sporočili z ministrstva za delo. Za program javnih del, namenjen pomoči pri obvladovanju migracijskih tokov, je po besedah ministrice Anje Kopač Mrak zagotovljenih 650.000 evrov.
Mejni prehodi odprti
11.47: Na posameznih odsekih meje s Hrvaško so danes za lažje obvladovanje begunskega vala začeli zjutraj postavljati bodečo žico. Policija je ob tem zatrdila, da so vsi mejni prehodi s Hrvaško odprti ter obratujejo brez večjih posebnosti, in s tem zanikala nekatere nasprotne informacije, ki so se pojavile v javnosti.
11.33: V Dobovi medtem, ko na meji postavljajo ograjo, asfaltirajo begunski center:
Medtem pa, sicer prazen, center med Rigoncami in Dobovo urejajo in asfaltirajo. pic.twitter.com/prqboxHJWO
— Nika Kunaver (@NikaKunaver) November 11, 2015
Postopek postavljanja ograje
11.20: Vlada, na katero nas preusmerjata tako vojska kot policija, bo pojasnila glede ograje podala popoldne. Kako je na terenu? Na terenu je vojska zjutraj začela razprostirati sodobnejšo različico bodeče žice, pri kateri na kolut žice niso nameščene klasične bodice, temveč ostre ploščice, podobne britvicam.
Postopek postavljanja ograje poteka tako, da najprej v zemljo zabijejo okoli dva in pol metra visoke kovinske palice, nanje napnejo osnovno žičnato konstrukcijo, na katero nato nizajo kolute bodeče žice. Po postavljeni prvi vrsti koluta je ograja visoka okoli en meter, predvideni pa sta dve vrsti, torej bo ograja visoka okoli dva metra.
Novomeške inženirske vojaške enote so pri Velikem Obrežu v bližini Dobove kolute bodeče žice s tovornjakov začele razkladati zjutraj, del ograje pa so že postavili na območju neposredno ob Sotli. Gre za območje, kjer so prejšnji mesec skupine beguncev sredi noči brodile skozi mrzlo vodo.
Nekaj sto metrov bodeče žice je vojska postavila tudi okoli mejnega prehoda Gibina. Kot je pojasnil župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič, domačini to sprejemajo z razumevanjem, saj ograjo razumejo kot način kontroliranja prihoda beguncev. Na območju Zavrča, kjer naj bi po nekaterih informacijah danes prav tako začeli postavljati ograjo, tovrstnih aktivnosti še ni.
10.18: Vojaki postavljajo ograjo tudi v občini Razkrižje:
Tuji policisti v Sloveniji
10.09: Na območju Policijske uprave Maribor svoje naloge že opravlja 6 avstrijskih, 20 slovaških, 20 madžarskih in 5 francoskih policistov. Danes pa bo v sprejemnem centru Gruškovje z delom začelo še 20 latvijskih in dodatnih 7 avstrijskih policistov.
Brodolom v Egejskem morju
9.44: V brodolomu lesene barke z migranti je danes v Egejskem morju utonilo najmanj 14 ljudi, med njimi sedem otrok. Turška obalna straža je iz morja rešila 27 preživelih, ki so po navedbah medijev v dobrem stanju. Katere narodnosti so migranti, za zdaj ni znano. Obalna straža tudi s pomočjo helikopterjev medtem nadaljuje iskanje pogrešanih.
Število beguncev in migrantov, ki se na pot proti Evropski uniji podajo iz Turčije, je letos skokovito naraslo. Turčija je tako prehitela severno Afriko kot glavno izhodišče za migrante, ki pred vojnami in bedo na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Afriki bežijo v Evropo. Poleg tega Turčija gosti več kot 2,2 milijona beguncev, ki s zbežali pred vojno v sosednji Siriji.
Na območju Brežic in Razkrižja začeli postavljati ograjo na meji s Hrvaško
9.26: Na posameznih odsekih na meji s Hrvaško so začeli postavljati ovire, ki naj bi služile nadzorovanemu prehodu beguncev v državo. Ograjo so že postavili neposredno ob Sotli pri Velikemu Obrežu v občini Brežice, prav tako postavljajo ograjo na obeh straneh mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje. V Zavrču za zdaj tovrstnih aktivnosti še ni.
Območje pri Velikem Obrežu v bližini Dobove je zaprto. Kot je videti s hrvaške strani meje, novomeške inženirske vojaške enote s tovornjakov razkladajo kolute bodeče žice, del ograje pa so že postavili na območju neposredno ob Sotli. Slovenska vojska sicer informacij o dogajanju ne daje.
Vojska po navedbah župana občine Razkrižje Stanka Ivanušiča ograjo prav tako že postavlja okoli mejnega prehoda Gibina. Kot je dejal, domačini to sprejemajo z razumevanjem, saj ograjo razumejo kot način kontroliranja prihoda beguncev. Spominjajo se namreč, ko je oktobra v enem dnevu k njim nenapovedano prišlo čez mejo več sto beguncev.
9.22: Včeraj so iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo trije izredni potniški vlaki prepeljali 1623 beguncev. Danes pa je en izredni vlak iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo že prepeljal 540 evidentiranih migrantov.
Uveljavitev dublina za Sirce razburja v Nemčiji, Avstrija zadovoljna
9.17: V Nemčiji odmeva torkovo sporočilo tamkajšnjega notranjega ministrstva, da od 21. oktobra tudi pri prosilcih za azil iz Sirije preverjajo, ali jih je mogoče v skladu z dublinsko uredbo vrniti v tisto državo članico EU, v katero so najprej vstopili. Nemška politika je razdeljena, Avstrija očitno zadovoljna, ostaja pa tudi še več nejasnosti.
Kot so v torek potrdili na nemškem notranjem ministrstvu, se dublinski postopek - potem ko ga od konca avgusta za sirske državljane niso uveljavljali - že tri tedne znova izvaja za prosilce za azil iz vseh držav izvora, tudi Sirije. Na ta način želijo v Berlinu znova vzpostaviti red in nadzor nad vstopanjem v državo in azilnimi postopki.
V skladu z veljavnimi evropskimi pravili, opredeljenimi z dublinsko uredbo, je treba prošnjo za azil obravnavati v državi, kjer oseba vstopi v EU.
Kot so sicer v torek še pojasnili z ministrstva, izvajajo to uredbo za vse države članice EU, preko katerih so migranti prispeli v unijo, z izjemo Grčije.
Kot pišejo nemški mediji, zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) očitno že nekaj tednov znova za vsakega posameznega prosilca za azil, tudi če je ta iz Sirije, preverja vse vidike njegovega prihoda v Nemčijo, torej tudi to, ali naj bi se ga v skladu s pravili EU vrnilo v katero drugo članico unije. A kaj točno to pomeni v praksi, ni povsem jasno.
Že v torek so se v nemških medijih zvrstile ocene, da se utegne vračanje ljudi v druge članice EU v trenutnih razmerah oz. na kratek rok izkazati za problematično. Po eni strani te države migrantov večinoma niso registrirale, po drugi strani pa nimajo zmogljivosti, da bi jih znova sprejele, vsaj ne v večjem številu.
Kot je ob sklicevanju na sicer neuradne podatke poročala nemška tiskovna agencija dpa, naj bi bili doslej pred prihodom v Nemčijo v drugih članicah EU registrirani le okoli trije odstotki sirskih beguncev.
Deutsche Welle na svoji spletni strani poleg tega ugiba, da dejstvo, da iz izvajanja dublinske uredbe ostaja izvzeta Grčija, pomeni, da ostajajo izvzeti tudi vsi tisti Sirci, ki so v EU prišli prek Grčije. To pa so bolj ali manj vsi tisti, ki so se v Nemčijo prebili po t. i. balkanski poti.
Koliko beguncev je v Šentilju?
9.12: Sinoči ob 19. uri v nastanitvenih in sprejemnih centrih na območju PU Maribor ni bilo migrantov. Ob 21.23 pa je iz Dobove v Šentilj prispel vlak z 870 migranti in ob 3. uri še vlak z 942 migranti. V nastanitveni center Šentilj je ob 1.15 prispelo tudi 8 avtobusov iz Bistrice ob Sotli in Dobovca z 471 migranti, ob 1.50 5 avtobusov z 265 migranti iz Dobove in ob 5.10 uri še 5 avtobusov z 225 migranti iz Dobovca, je naštel tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Avstrijski varnostni organi so ob 22.05 sprejeli 500 migrantov, danes zjutraj ob 8. uri pa še 500.
Ob 20.40 je v sprejemni center Gruškovje iz Hrvaške prispelo 6 avtobusov z 304 migranti, ki so bili po evidentiranju pripeljani v nastanitveni center Šentilj. Ob 1.25 uri je v sprejemni center Gruškovje iz Hrvaške pripelo še 8 avtobusov z 491 migranti, ki bodo po evidentiranju pripeljani v nastanitveni center Šentilj. 165 od njih so jih v Šentilj že uspeli prepeljati, je še pojasnil. Trenutno je tako v nastanitvenem centru v Šentilju 2.242 oseb, v sprejemnem centru Gruškovje pa 326. Sprejemni center v Središču ob Dravi je prazen.
V Šentilju so sicer v pripravljenosti za prihod novega vlaka iz Dobove. Hrvaški varnostni organi so sicer najavili, da bodo na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje dopoldan predali novo skupino migrantov, ki jo bodo s 6 avtobusi pripeljali iz Slavonskega broda. Vse bodo registrirali v sprejemnem centru Gruškovje.
9.06: Tako se postavlja ograja:
Rigonce zdaj. pic.twitter.com/dbViG3A6Zo
— Nika Kunaver (@NikaKunaver) November 11, 2015
9.00: Postavljanje ograje v polnem teku:
Takole izgleda čisto od blizu. Postavljanje igraje je v polnem teku. #begunci pic.twitter.com/l06BZVlQtm
— Nika Kunaver (@NikaKunaver) November 11, 2015
8.19: V Slovenijo je od 16. oktobra 2015 do danes, 11. novembra 2015, do 6. ure, vstopilo 179.299 beguncev, kažejo podatki policije. Včeraj jih je v državo vstopilo 7.457.
Raztovarjanje žice
8.10: Na avtocesti med Krškim in Brežicami so opazili konvoj vojaških tovornjakov, ki je nato odpeljal proti Dobovi, tam pa obrnil proti Velikemu Obrežu ob slovensko-hrvaški meji. Ožje območje je policija zaprla. Kot je videti s hrvaške strani pri Vukovem Selu, sicer oddaljenem približno kilometer, so na terenu vojaške inženirske enote, ki so že začele z raztovarjanjem kolutov žice s tovornjakov. Slovenska vojska sicer informacij o dogajanju ne daje.
8.06: Vojaki so začeli z raztovarjenjem ograje:
Nekaj več kot 100 vojakov je že začelo z raztovarjanjem žic in ograj. Gibanje je omejeno. #begunci pic.twitter.com/qnvZWNW2Wa
— Nika Kunaver (@NikaKunaver) November 11, 2015
7.37: Konvoj vozil pri Dobovi. Kot je povedala novinarka Nika Kunaver, so tja pripeljali žico. Pristojni so novinarjem omejili gibanje.
Vojaški konvoj z ograjami in vso opremo za postavljanje je pri Dobovi. #begunci pic.twitter.com/NSag5OxzPZ
— Nika Kunaver (@NikaKunaver) November 11, 2015
7.09: Na meji s Hrvaško se postavljanje ovir, ki naj bi služile nadzorovanemu prehodu beguncev v državo, za zdaj še ni začelo. Po poročanju dopisnikov STA do 7. ure niso potekale nobene aktivnosti v zvezi s postavitvijo ograj niti na območju Zavrča niti na Brežiškem.
Na Brežiškem naj bi se po neuradnih informacijah aktivnosti začele sredi dneva. Za zdaj pa tako v lokalni skupnosti kot tudi na novomeški policijski upravi pravijo, da še niso bili o ničemer obveščeni. Na avtocesti med Krškim in Brežicami pa naj bi opazili vojaški konvoj.
Tudi za območje Zavrča novih informacij ni. Župan Miran Vuk pravi, da informacij o morebitni spremembi načrta nima. V torek pa je pojasnil, da se bo ograje postavljalo v več občinah hkrati, in sicer najprej tam, kjer je teren najbolj prehoden. V završki občini naj bi bil najprej na vrsti del ob Dravi med njihovo občino in občino Gorišnica ob zeleni meji.
7.01: Po naših podatkih naj bi z deli za ograjo začeli tudi v Dobovi. Uradne potrditve ni, saj vse poteka v veliki tajnosti, območje pa so za novinarje zaprli. Na območju Zavrča, kjer naj bi ograjo po napovedih začeli postavljati okoli 6. ure, je še vedno vse mirno.
Kako je v Gornji Radgoni?
6.32: V nastanitvenem centru Gornja Radgona pa je trenutno po podatkih PU Murska Sobota nastnjenih 858 migrantov. V sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi je v postopku evidentiranja 226 migrantov, ki bodo po končanih postopkih nastanjeni v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni.
Vsi migranti (1084) so bili sinoči in ponoči pripeljani iz Republike Hrvaške na mednarodni mejni prehod v Petišovce. Postopki evidentiranja tujcev so potekali v sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi, je pojasnila tiskovna prestavnica Suzana Rauš. V nastanitvenem centru v Lendavi trenutno ni migrantov. Danes med 8. in 9. uro bo iz Republike Hrvaške prispelo še 6 avtobusov z okrog 300 migranti.
Vlaki v Dobovi
6.28: Okoli 1. ure ponoči je na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljal vlak s 1067 tujci. Policisti so v skladu z logističnimi in nastanitvenimi zmogljivostmi vse tujce, ki so v Dobovo pripeli včeraj, z vlaki in avtobusi že prepeljali v nastanitveni center Šentilj in proti Jesenicam (Podrožca). Trenutno je v Brežicah in na Obrežju še nekaj več kot 500 tujcev, ki bodo v jutranjih urah v spremstvu slovenskih policistov z vlakom nadaljevali pot proti Jesenicam, je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik.
Vsi tujci so bili ob prihodu v državo zdravstveno in humanitarno oskrbljeni, policisti pa so opravili identifikacijske postopke. Po napovedih hrvaških varnostnih organov okoli 8. ure pričakujejo naslednji vlak z okoli 1000 tujci.
Ovire oziroma ograje
6.20: Zgodaj zjutraj bodo na meji s Hrvaško začeli postavljati prve ovire, ki naj bi služile nadzorovanemu prehodu beguncev v državo. S postavljanjem bodo začeli v Spodnjem Podravju, možno je, da tudi na Brežiškem. Vlada je v ponedeljek zvečer namreč sklenila, da začne s postavljanjem tehničnih ovir na meji, a da meja ostaja odprta.
Župani štirih obmejnih občin so se v torek sestali s predstavniki civilne zaščite in notranjega ministrstva in pretresli načrtovane ukrepe ob predvidenih novih prihodih beguncev.
Župan Zavrča Miran Vuk je po srečanju pojasnil, da se bo ograje postavljalo v več občinah hkrati, in sicer najprej tam, kjer je teren najbolj prehoden. Po Vukovih besedah bodo ograje, ki bodo visoke okoli 1,8 metra, začasne in varovane. Z njimi želijo preprečiti razpršenost migrantov po obmejnih krajih in jih preusmeriti na tiste prehode, kjer so zanje pripravljeni centri. Po naših podatkih je bilo okoli 6. ure tam še vse mirno in se postavljanje ograj še ni začelo.
S postavitvijo ograj naj bi danes začeli tudi na brežiškem koncu, neuradno pa je s takšno namero seznanjen tudi župan Podčetrtka Peter Misja.