Napake v zadevi Marjetica Rupel

Poročilo o zunanjem nadzoru nad delom policije v zadevi Marjetica Rupel in odzivnega poročila policije kažeta na "sistemske pomanjkljivosti" pri obravnavi tovrstnih medijsko ali politično odmevnih primerov, so sporočili z MNZ. Ob tem dodajajo, da je bil postopek zapleten "zaradi političnega vidika primera in njegove medijske izpostavljenosti". Poročili sicer nista dostopni za javnost.

Po odredbi ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal sta dva nadzornika sektorja za usmerjanje in nadzor policije izvedla nadzor nad izvajanjem nalog policije v zvezi s primerom žene nekdanjega zunanjega ministra Marjetice Rupel. Na podlagi nadzora je bilo pripravljeno podrobno poročilo, na katerega je dala odzivno poročilu tudi policija.

Preiskavo je zaustavil Jevšek

Iz obeh poročil izhaja, da je odločitev za prenehanju nadaljnjih aktivnosti kriminalističnega zbiranja obvestil sprejel direktor uprave kriminalistične policije (UKP) Aleksander Jevšek po posvetovanju z vodjo sektorja za gospodarsko kriminaliteto in pomočnikom direktorja UKP. Odločitev je potrdilo pristojno okrožno državno tožilstvo, ki je tudi formalno ustavilo kazenski postopek, poročili povzemajo na MNZ.

S tako odločitvijo Jevška se posamezni kriminalisti niso strinjali, komisija za preprečevanje korupcije pa je zaradi tega direktorja UKP in neznane policiste ovadila pri pristojnem državnem tožilstvu, ki pa je ovadbo zavrglo, še piše v poročilu. Iz poročil med drugim sicer izhaja, da je bila v sprejemanje odločitev v tej zadevi vključena vrsta oseb na ravni službe kriminalistične policije PU Ljubljana in UKP GPU ter v ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu.

Ravnanje ni imelo pokritja v zakonodaji

Po mnenju nadzornikov način ravnanja pristojnih na UKP generalne policijske uprave v konkretni zadevi ni imel sistemskega pokritja v zakonodaji in internih aktih policije, čemur pa policija nasprotuje in opozarja na siceršnjo ustaljeno prakso v podobnih primerih, na MNZ pojasnjujejo izsledke obeh poročil.

Tako nadzorno kot odzivno poročilo v zvezi z nadzorom kaže na dejanske sistemske pomanjkljivosti pri obravnavanju tovrstnih primerov, "ne samo v razmerju med kriminalisti, ki vodijo preiskavo, in njihovih nadrejenih, ampak tudi glede dopustnega obsega obveščanja vodstva ministrstva s strani policije o tekočih predkazenskih postopkih in predvsem v ureditvi in razumevanju usmerjanja in komunikacije na relaciji policija – državno tožilstvo".

Prejšnji teden je ministrica za notranje zadeve od novega v. d. generalnega direktorja policije zahtevala, da se opredeli do ugotovitev nadzora in predlaga ustrezne ukrepe. Odločitev o kadrovskih ukrepih v konkretnem primeru niso v pristojnosti ministrice, ampak v pristojnosti generalnega direktorja policije, opozarjajo na MNZ.

Goršek: Vzroka za razrešitev ni bilo

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Janko Goršek je v odzivu dejal, da "ugotovitve iz samega nadzora, kar se tiče moje odločitve, ne podajajo razlogov, zaradi katerih bi jaz predlagal ali razrešil" Jevška. Kot je še pojasnil, v policiji "predkazenskega postopka nobeden ne more ustaviti", pač pa je ta izključno v domeni okrožnega državnega tožilstva. Odločitev, da se poda poročilo po 10. odstavku 148. člena zakona o policiji, tako "ne pomeni zaključka predkazenskega postopka," opozarja Goršek.

Glede ugotovitve nadzora, da način delovanja pristojnih v konkretni zadevi ni imel sistemskega kritja v zakonodaji in internih aktih policije, Goršek sam ne vidi "nobenega nezakonitega ravnanja ali neupoštevanja zakonodaje, ki bi gospoda Jevška postavila pred kazensko ali kakršnokoli drugo odgovornost".

Spomnimo

Afera Rupel je izbruhnila sredi decembra 2006, ko je Dnevnik objavil fotografije, na katerih Marjetica Rupel iz službenega vozila MZZ zlaga nakupovalne vrečke, pri čemer ji pomaga voznik ministrstva.

Zunanje ministrstvo je tedaj pojasnilo, da je ministrova soproga predmete – na fotografijah je videti metlo s smetišnico, toaletni papir in pralni prašek – kupila po ministrovem naročilu in da gre za nekaj povsem običajnega.

Na ministrstvu so se zgovarjali tudi na njeno aktivnost pri protokoarnih dogodkih in na nedorečenost pravil. A na komisiji za preprečevanje korupcije so bili jasni, da uporaba službenih vozil ministrstva za zasebne namene družinskih članov ustreza definiciji korupcije.