Zakon je bil sprejet na osnovi temeljnih izhodišč, da je plačilni promet gospodarska dejavnost, ki mora biti podvržena konkurenci. Svoje račune je na banke doslej preneslo približno 26.000 oz. polovica pravnih oseb. Nova zakonska ureditev naj bi tudi zmanjšala stroške plačilnega prometa, saj ta ne bo več obremenjen z drugimi nalogami, ki ne sodijo v plačilni promet. Izvajalci plačilnega prometa bodo tako po novem banke in hranilnice, ki bodo izpolnjevale predpisane pogoje in pridobile dovoljenje Banke Slovenije za izvajanje plačilnega prometa. Novost je tudi sistem enotnega zakladniškega računa, v katerega bodo vključeni neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, zavod za zdravstveno zavarovanje ter zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V veljavo pa je danes stopila tudi novela zakona o javnih financah, s katero se na novo ureja postopke prodaje državnega ter občinskega stvarnega in finančnega premoženja oz. zagotavlja zakonsko podlago za izvedbo programa prodaje tega premoženja. Doslej je morala vlada ureditev teh vprašanj opredeliti za vsako leto posebej v vsakokratnem zakonu o izvajanju proračuna. Prodaja konkretnega premoženja se bo skladno z zakonom izvedla po posebnem postopku, če je to predvideno v letnem programu prodaje stvarnega in finančnega premoženja, če je imenovana komisija in sprejet posamezni program prodaje. Prodaja se bo izvedla po vnaprej predpisani metodi (javna ponudba, javna dražba, javno zbiranje ponudb, pogajanja ali z neposredno sklenitvijo pogodbe), ki se bo izbrala glede na vrednost in možnost prodaje konkretne prodajane stvari.
