Veljati je začel Zakon o verski svobodi, ki na novo določa pravice in merila za registracijo verskih skupnosti, cerkve in druge verske skupnosti pa opredeljuje kot splošno koristne organizacije. Novi zakon, ki mu kritiki očitajo nespoštovanje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti, se bo začel uporabljati v treh mesecih, njegovi nasprotniki pa že napovedujejo možnost ustavne presoje ter noveliranje zakona. Po novem zakonu se verska skupnost lahko registrira, če ima vsaj sto polnoletnih članov - slovenskih državljanov oziroma tujcev, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji - ter če izkaže delovanje v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Registracija je predpogoj za priznavanje določenih pravic.
Zakon vključuje tudi določbe o verski duhovni oskrbi v vojski, policiji, zavodih za prestajanje kazni ter bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih.
Država bo verskim uslužbencem krila prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od osnove, ki je določena najmanj v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače. To bi ob povprečni plači 1275 evrov, kot je predvideno za leto 2007, pomenilo, da bi država krila približno 166 evrov za prispevke posameznega duhovnika mesečno. Pri številu verskih uslužbencev, ki bodo upravičeni do teh sredstev, se upošteva kriterij 1000 pripadnikov posamezne cerkve oz. verske skupnosti na enega verskega uslužbenca.
Ostre kritike zakona
Novi zakon je v vseh fazah obravnave naletel na številne kritike opozicijskih poslanskih skupin in DeSUS, češ da verske skupnosti postavlja v neenakopraven položaj, privilegira Rimskokatoliško cerkev in ne spoštuje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. Kritiki zakona so med drugim nasprotovali določbi o financiranju ter se zavzemali za drugačne rešitve od sprejete, ki določa, da država iz proračuna krije prispevke za socialno varnost uslužbencev registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.
Tako so v SD še vedno prepričani, da zakon o verski svobodi uzakonja materialne privilegije RKC, neenakopravnost verskih skupnosti in financiranje dejavnosti verskih skupnosti, ki presegajo načela ločenosti verskih skupnosti od države. Razmišljajo tudi o ustavni presoji zakona. "Za ustavni spor nismo vezani na rok. Želimo ga dobro pripraviti in premisliti, zato o tem, glede katere vsebine in kdaj ga vložiti, opravljamo širše strokovne konsultacije," je povedal vodja poslancev SD Miran Potrč.
Tudi poslanec LDS Aleš Gulič je pojasnil, da je za ustavno presojo še čas, vmes pa je treba videti, kako se bo zakon izvrševal. Zanima ga predvsem, kako bo potekalo popisovanje pripadnikov verskih skupnosti. Če se bo denimo za ugotavljanje števila pripadnikov posamezne verske skupnosti upošteval popis prebivalstva, se bodo gotovo odločili za ustavno presojo.
V DeSUS sicer o nadaljnjih korakih še niso razmišljali, so pa prepričani, da bo zakon doživel ustavno presojo. Kot je pojasnil vodja poslanke skupine Franc Žnidaršič, so pri tem pripravljeni sodelovali. "Če ne bo interveniral nihče drug, bomo to storili sami," je še napovedal Žnidaršič.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.