Premier Borut Pahor se je danes o slovensko-hrvaškem sporu na kratko pogovaril s predsednikom francoske vlade Francoisom Fillonom, a bo več o tem govoril s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Namen je predvsem prositi za razumevanje slovenskih stališč glede Hrvaške. "Slovenija ne nasprotuje širitvi, pričakuje pa, da bodo države v EU razumele naše zadržke in podprle zamisel Evropske komisije o mediaciji, ki se zdi ta hip najprimernejša za reševanje tega problema," je dejal.
To skupino za mediacijo, v kateri naj bi bili le trije člani, naj bi na predlog Evropske komisije vodil nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec Martti Ahtisaari. Komisija je potrdila, da je z njim o tem govorila, vendar za nadaljnje korake čaka na to, da se o mediaciji dokončno uradno izrečeta Slovenija in Hrvaška.
Kot drugi morebitni član mediacijske skupine se omenja priznani francoski pravnik Robert Badinter, ki je sedaj francoski senator. Premier Pahor je danes dejal, da srečanja z Badinterjem nima v načrtu obiska v Parizu.
Pahor ni želel podrobneje komentirati tega, da se Badinter omenja kot morebitni člani mediacijske skupine, niti imena tretje morebitne članice, grško-švicarske pravnice Marie Livanos Cattaui. "Mi smo seznanjeni z vsemi imeni, a ni moja naloga, da povem imena ostalih dveh, zato tega ne morem ne potrditi ne zanikati," je dejal.
"Imena, ki smo jih slišali, so ugledna imena, ki bi lahko nepristransko pomagala k politični rešitvi tega vprašanja," je dodal. Pahor tudi ocenjuje, da "lahko z optimizmom gledamo v prihodnost". "Zelo pomembno je, kakšen bo načrt mediacije, znan naj bi bil razmeroma hitro," je povedal.
Premier je tudi potrdil, da Francija nima posebnega predloga za reševanje tega problema, temveč da podpira mediacijo. "Iz današnjih pogovorov ni bilo slutiti, da bi želela Francija posredovati. Nasprotno, mislim, da smo dobili razumevanje za to, da se podpre zamisel Rehna o mediaciji, vsi skupaj ocenjujemo to kot najrealnejšo in najverjetnejšo možnost za rešitev tega spora," je povedal premier.
Predsednik vlade je tudi opozoril, da bo v ponedeljek sprejeta zelo pomembna odločitev glede ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato. "Če bo ratifikacija pod streho, bi imeli veliko lažje delo pri pojasnjevanju naših stališč in še več razumevanja za naša stališča glede Hrvaške pri njenem vstopanju v EU," je poudaril.
Žbogar z Rehnom o mediaciji prihodnji teden?
Zunanji minister Samuel Žbogar pa utegne prihodnji teden obiskati evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna v Bruslju, da se natančno seznani z načrti Evropske komisije glede predloga za mediacijo pri vprašanju meje med Slovenijo in Hrvaško ter predstavi slovenske zamisli glede tega načrta, je danes v Parizu napovedal Pahor.
Zunanji minister je tudi že izrazil pripravljenost, da se sestane s hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem "ob taki ali drugačni priložnosti, na tak ali drugačen način", je še povedal premier o možnosti, da se pred njegovim srečanjem s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem sestaneta tudi vodji slovenske in hrvaške diplomacije. "Z naše strani takšna politična volja je," je poudaril.
Mediacijo podpira tudi češko predsedstvo EU
Žbogar se je sicer danes mudil v Pragi, kjer je povedal, da češko predsedstvo EU podpira prizadevanja Evropske komisije za mediacijo med Slovenijo in Hrvaško v zvezi z vprašanjem meje. Takšna rešitev bi po njegovih besedah tudi omogočila, da se do konca leta uredi vprašanje meje, Hrvaška pa zaključi pristopna pogajanja z EU.
Glede Hrvaške je Žbogar češke sogovornike obvestil, kakšen je trenuten razvoj dogodkov in kje Slovenija vidi rešitev za zastoj hrvaških pristopnih pogajanj z EU zaradi slovenskih zadržkov. Ponovil je, da je predlog Evropske komisije o mediaciji glede vprašanja meje realna pot, še posebej zato, ker se časovno ujema z zaključkom hrvaških pogajanj z EU.
"To pomeni, da bi vzporedno potekala dva procesa – hrvaška pogajanja z unijo in mediacija. Konec leta bi istočasno prišli do rešitve vprašanja meje in do zaključka pogajanj Hrvaške z EU," je dejal Žbogar in povedal, da češko predsedstvo podpira in stoji za napori Bruslja ter si želi, da bi do dogovora med državama prišlo čim prej.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.