Golubović dejanje na kolegiju označil za škandal brez primere

Kolegij predsednika DZ je namreč v sredo odločil, da štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev ne bodo člani delovnih teles DZ. To odločitev omogoča peti odstavek 33. člena poslovnika DZ. Ta odstavek namreč določa, da kolegij pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev. Proti odločitvi, da bi nepovezani poslanci lahko sodelovali v delovnih telesih DZ, so glasovali člani koalicijskih SDS, NSi in SMC, opozicijskih SNS in DeSUS ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je že po glasovanju napovedal, da bodo resno razmislili o tem, ali bodo sploh še delovali v DZ. Ob robu današnjih posvetovanj pri predsedniku republike Borutu Pahorju o kandidacijskih postopkih pa je napovedal, da bodo danes ponovno vložili zahtevo za sklic kolegija, na katerem bodo ponovno odločali o omenjenem sklepu. Opozoril je, da je kolegij štirim poslancem onemogočil delo v DZ in sodelovanje v zakonodajnem postopku. Po njegovih besedah se je s tem število poslancev znižalo na 86, zato se postavlja vprašanje, ali je to še "tisti DZ, ki so ga izvolili volivci" ali pa gre za državni zbor po meri največje vladne stranke SDS. Na podlagi ponovnega odločanja bodo nato odločili, kako bodo ravnali v prihodnje.

Na današnji novinarski konferenci opozicije je Golubović sredino dejanje na kolegiju označil za škandal brez primere v naši državi. "Gre za neposreden napad na parlamentarno demokracijo, nekateri temu pravijo celo parlamentarni udar. Zakaj? Včeraj se je prvič v zgodovini Slovenije zgodilo, da se je štirim poslancem, ki so združeni v poslansko skupino nepovezanih poslancev, odvzelo glasove oz. pravico, da glasujejo na matičnih delovnih telesih DZ in s tem pravico, da sodelujejo tako, da odločajo v zakonodajnem postopku," je dejal.

Vodja poslancev SD Matjaž Han je dejal, da so prišli do konca normalne demokracije. Po njegovih besedah je v DZ trenutno popolna zmešnjava. Izpostavil je DeSUS in SNS, ki po njegovem mnenju nista opozicijski stranki, pač pa imata le status opozicijske stranke. To pa opoziciji, ki želi delovati opozicijsko, onemogoča opravljanje naloge nadzora oblasti. Prav tako pa po njegovem mnenju ni normalno, da ima opozicija predsednika DZ. Predsednik Igor Zorčič je namreč še z dvema kolegoma izstopil iz SMC, skupaj s poslancem Jurijem Lepom, ki je izstopil iz DeSUS, pa zdaj tvorijo poslansko skupino nepovezanih poslancev. Koalicija je Zorčiča sicer poskušala razrešiti, a neuspešno.

Po ocenah vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca glasovanje na kolegiju kaže, da se manjšinska koalicija s podporo DeSUS, SNS in poslancev narodnih manjšin ne želi odreči večini v delovnih telesih DZ. "To je napad na temelje demokratičnosti in na poslovnik DZ, ki zelo jasno določa razmerja v delovnih telesih," je ocenil. Po njegovem mnenju je koalicija s pomočjo DeSUS, SNS in poslanca manjšin priznala, da imamo v DZ prvorazredne in drugorazredne poslance, "takšne, ki jih je treba kaznovati in se jim dodatno maščevati zaradi izstopa iz koalicije".

Tudi po ocenah vodje poslancev SAB Maše Kociper je najbolj sporno, da se ne spoštujejo razmerja med koalicijo in opozicijo, koalicija pa opoziciji onemogoča delo. "Zakonodajno telo tukaj ni zato, da slepo in nemo potrjuje odločitve vlade, saj bi v tem primeru potrebovali le koalicijo. Bistveni del zakonodajne funkcije je opozicija, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju demokracije v vsaki moderni državi," je opozorila.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je spomnila na pozive SDS oz. koalicije k sodelovanju. "Če bi bila ta želja iskrena, se to nasilno dejanje odvzema pasivne volilne pravice štirim poslancem DZ ne bi na tak način zgodilo," je ocenila. Ponovno je spomnila na parlamentarno prakso, ki je poslanskim skupinam nepovezanih poslancev omogočila sodelovanje tudi v delovnih telesih DZ. Strinja se, da je prav tako neobičajno, da prihaja predsednik DZ iz vrst opozicije, "a zdaj smo jasno videli, kakšna je alternativa na drugi strani". "Parlament je treba zaščititi pred poskusi razkroja demokracije v njem samem, pred poskusi totalitarnega prevzema," je še dodala. 

Po drugi strani pa vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec meni, da lahko nepovezani poslanci v DZ še vedno normalno delujejo, saj imajo glasovalno pravico na plenarnih sejah, zato ne vidi nobenih težav. "Izpolnili oz. izkoristili smo poslovniške možnosti in ne gre za nobeno izigravanje," je dejal v izjavi ob robu današnjih posvetovanj pri Pahorju.

Žiža pa je pojasnil ozadje sredinega dogajanja. Kot je dejal, so si v koaliciji želeli do torka vzeti čas za pripravo nove razdelitve članstva v delovnih telesih, a je nato opozicija kar naenkrat zahtevala, da se odločitev sprejme takoj na seji kolegija. Kot je povedal, so mu v koaliciji zagotovili, da bodo v prihodnjem tednu poskušali doseči kompromis in nepovezanim poslancem zagotovili ta mesta. "Tako, kot je, ne more ostati," je poudaril Žiža in dodal, da nepovezani poslanci morajo biti tudi člani delovnih teles, "koliko in kje pa bo stvar dogovora in kompromisa".

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je napovedal, da bodo Lepu "dali doto" in mu omogočili članstvo v delovnih telesih.

MVK tudi o sodelovanju nepovezanih poslancev v parlamentarnih preiskavah 

Predsednik mandatno-volilne komisije (MVK) Ivan Hršak (DeSUS) je medtem na današnji seji pojasnil, da poslovnik DZ ureja članstvo v matičnih delovnih telesih DZ, medtem ko za preiskovalne komisije velja poslovnik o parlamentarni preiskavi. Ta pa v 6. členu v primeru uvedbe parlamentarne preiskave na zahtevo tretjine poslancev določa, da imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov oziroma njihovih namestnikov.

Predlog sklepa o spremembi v sestavi preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM in domnevno nezakonitega financiranja SDS je tako vključeval tudi predlog poslanske skupine nepovezanih poslancev, da se za članico imenuje Janjo Sluga. Še pred glasovanjem je za pojasnilo oz. utemeljitev glede na četrtkov sklep kolegija predsednika DZ zaprosil Gregor Perič (SMC).

Krivec je predlagal, da bi glasovali ločeno o dveh sklepih, v enem za novega člana, v drugem za zamenjave v okviru poslanske skupine. Za to se je zavzel tudi Jože Tanko (SDS), ki je dejal, da je poslovnik DZ krovni akt. Predlogu so nasprotovali Kociprova, Vatovec in Han, Hršak pa je ostal pri prvotni odločitvi in na glasovanje dal predlog enotnega sklepa, ki je bil nato izglasovan s 15 glasovi, proti pa je bil Tanko.

Zamenjave članov oz. njihovih namestnikov v okviru posameznih poslanskih skupin so potrebne ne le zaradi izstopov poslancev iz SMC in DeSUS, ampak tudi po smrti poslanca SAB Franca Kramarja. Sluga pa je predlagana tudi za članico parlamentarne preiskovalne komisije glede ukrepanja vlade Janeza Janše v epidemiji.