Kot so pojasnili diplomatski viri v Bruslju, se bodo namreč s prehodom na nov sistem, za katerega je danes sprožila postopek Evropska komisija, banane skoraj zagotovo zelo podražile, težave bodo najverjetneje imeli tudi uvozniki in trgovci z bananami, saj bodo le težko izpolnili vse pogoje za uvrstitev na seznam unijinih operaterjev, če jim bo to uspelo, pa se bodo težko prebili do tistih kvot, kjer bodo carinske stopnje nizke.
V nasprotju z EU, ki ima zapleten sistem uvoza z visokimi carinskimi stopnjami in preferenco za banane iz afriških, karibskih in pacifiških držav, ima Slovenija namreč razmeroma liberalen sistem z dvoodstotno carinsko stopnjo, so pojasnili diplomatski viri. Uvoz banan ni posebej omejen, cene tega priljubljenega sadeža pa so nizke. Da bo z vstopom v EU sicer morala preiti na nov režim, se je Slovenija zavedala in je na težave, ki jih bo ta povzročil, opozarjala že več mesecev.
Fishler ne kaže posebnega razumevanja
Med drugim je Ljubljana tako lani pisala evropskemu komisarju za kmetijstvo Franzu Fischlerju in mu predstavila probleme, vendar ni naletela na posebno razumevanje, podobno se ji je - ter tudi drugim pristopnicam - zgodilo na odboru za banane pri Evropski komisiji. Slabe izkušnje so sicer že pred deseterico imele tudi tri države, ki so v EU vstopile leta 1995, so še povedali omenjeni viri. Na Finskem je na trgu po prehodu na režim EU ostalo le 10 odstotkov starih trgovcev z bananami, ostalo pa so prevzele multinacionalne družbe. Banane so se tudi precej podražile.
V danih razmerah sicer Slovenija in druge novinke kaj dosti možnosti za ukrepanje nimajo več. Po vstopu v EU bo moral glavni cilj novink biti prizadevanje za čimprejšnji prehod na režim z normalnimi carinskimi stopnjami, brez kvot in prednostne obravnave posamezenih držav, so menili diplomatski viri v Bruslju. Na Evropski komisiji pa se danes niso želeli vdajati črnogledosti: "Storili bomo vse, da bo prehod na nov režim za novinke čimmanj boleč, da na njihovih trgih ne bo težav in da bodo ljudje še naprej lahko nemoteno jedli banane."
EU sicer sedanji sistem uvoza banan pozna od začetka leta 2002 dalje, uvedla pa ga je, potem kot je pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) zaradi podobnega režima že izgubila spor z ZDA. Sistem je začasen, kajti najkasneje od leta 2006 dalje bo moral uvoz potekati le na podlagi carinskih stopenj. Dotlej bo EU banane uvažala na podlagi uvoznih licenc, izdanih glede na trgovinske tokove v zadnjih nekaj letih, pri čemer 83 odstotkov kvot poberejo t. i. tradicionalni operaterji, 17 odstotkov pa operaterji, ki nimajo posebne zgodovinske reference.
Po veljavnem režimu lahko 12 držav članic uvozi 2,2 milijona ton banan po carinski stopnji 75 evrov na tono, tri države, ki so v EU vstopile leta 1995, lahko uvozijo 453 tisoč ton po enaki tarifi, še dodatnih 750 tisoč ton pa lahko uvozi vseh 15 držav brez kakršnekoli carine, vendar le iz afriških, karibskih in pacifiških držav. Slednjim EU nasploh zagotavlja prednostno obravnavo, zato je iz njih moč banane tudi v okviru kvot za 12 oziroma tri države uvoziti brez carine. Za banane, ki presežejo kvote, je carinska stopnja bistveno višja, in sicer 680 evrov na tono.
Kot je napovedala Evropska komisija, ki v trgovinskih zadevah zastopa države članice EU, bo za novinke izpogajala nove kvote, vendar na podlagi tradicionalnih trgovinskih tokov. Zato je operaterje v EU in novinkah, ki z bananami oskrbujejo trg v deseterici, pozvala, naj izpolnijo pogoje za uvrstitev na unijin seznam operaterjev. To sicer ni enostavno, saj morajo svojo prisotnost na trgu tudi natančno utemeljiti z dokumenti, so sicer priznali na komisiji.
