Poslancem se imuniteta ne bo širila
O predlaganih spremembah ustave glede poslanske imunitete sta svoja stališča soočila le nekdanji poslanec Ivo Hvalica in nekdanji ustavni sodnik Ivan Kristan. Hvalica se je zavzemal, da se absolutna kazenskopravna imuniteta za besede, ki jih poslanec izreče na sejah DZ ali parlamentarnih delovnih teles, razširi tudi na civilnopravno neodgovornost. Kristan pa je prepričan, da je predlog za razširitev poslanske imunitete ni smiseln.
Javne predstavitve mnenj se sicer tokrat niso udeležili niti predlagatelji omenjene pobude, kar je skušal predsednik DZ in ustavne komisije Borut Pahor opravičiti z besedami, "da se danes o ničemer ne odloča, zato ni bistveno, koliko je navzočih, pač pa, s kakšnimi argumenti ti nastopajo".
Predsednik le dvakrat zaporedoma
Predlog skupine opozicijskih poslancev iz vrst SDS in NSi so predlagali, da se v ustavi zapiše omejitev na največ dva petletna predsedniška mandata, ni dobil potrebne podpore med poslanci. Eden od argumentov je bil tudi ta, da je sedanja ureditev, po kateri je oseba lahko za predsednika izvoljena največ dvakrat zaporedoma, primerljiva z drugimi evropskimi državami.
V imenu predlagateljev je predlagano spremembo 103. člena ustave, iz katerega naj bi zakonodajalec črtal besedico "zaporedoma", pojasnil France Cukjati (SDS). Kot je dejal, so predlog vložili tudi iz demokratičnih razlogov. Lik vzhodnoevropskega komunističnega predsednika je deloval razdiralno, ne državotvorno, ampak totalitarno, zato so države, ki so izšle iz komunizma, v ustavah postavile omejitev največ dveh mandatov predsednika: tako ureditev poznajo med drugim na Hrvaškem, Poljskem, Češkem in Slovaškem, je dejal Cukjati. V Sloveniji je polpretekla zgodovina pustila ambivalenten odnos do doživljenjskega predsednika - lika, ki ne združuje, ampak razdvaja. Zato bo moralo preteči še veliko mandatov, da bomo v Sloveniji terjali državotvorno in povezovalno držo predsednika in mu tudi zaupali, je menil poslanec.
Na volišča že s 16. leti?
Spremembo, po kateri bi imeli volilno pravico že državljani od dopolnjenega 16. leta starosti, pa je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Petrom Levičem (SMS).
Poleg Leviča, ki je opozoril na hitrejše fizično dozorevanje in večjo informiranost mladih v primerjavi z razmerami v prejšnjih desetletjih, je podporo predlagani spremembi izrazil tudi Matjaž Titan iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, saj so po njegovem prepričanju mladi ozaveščeni o problemih, s katerimi se srečujejo. Četudi bi bil med mladimi en sam takšen, ki bi znal pravilno pretehtati in bi torej lahko sodeloval pri pomembnejših odločitvah, je zaradi tega enega treba dati možnost celotni populaciji. S tem družba ne bi nič izgubila, je poudaril Titan. Dodal je, da bi bilo morda dobro v primeru zniževanja starostne meje postaviti neko mejo med aktivno in pasivno volilno pravico, saj je dokončna presoja v vsakem primeru v rokah volivcev.
Podpredsednik komisije France Cukjati (SDS), ki je tudi eden od podpisnikov predlagane ustavne spremembe, je znova opozoril na dilemo glede tega, kako bi znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice vplivala na celoten pravni sistem. Podobno je tudi Albin Igličar, sicer član strokovne skupine pri ustavni komisiji, ocenil, da bi bilo treba ob zniževanju starostne meje za volilno pravico ugotavljati povezave s polnoletnostjo, obenem pa bi veljalo razmisliti tudi o možnosti uvajanja nižje starostne meje najprej za lokalne volitve in pri aktivni volilni pravici. "Morda te meje ne bi znižali na 16, pač pa na 17 let. Nekoliko nerodno bi bilo namreč, če bi bil na primer lahko nekdo s 16 leti izvoljen za poslanca, po drugi strani pa bi ga morali v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja zastopati starši," je dileme ponazoril Igličar. Strokovna skupina je tako ustavni komisiji svetovala, da kaže predlogu skupine poslancev sicer pozorno prisluhniti, realizacija pa naj bo odvisna od tega, kako restriktiven bo državni zbor pri spreminjanju ustave. Če bi se odločil v tej prvi fazi odločati le o res nujnih spremembah, potem ta predlog ne bi sodil zraven.
Ustavna komisija bo niz javnih predstavitev mnenj o vseh 13 svežnjih predlaganih sprememb ustave sklenila 14. oktobra; javnost bo tedaj soočila še argumente za oziroma proti spremembam na področju enakosti človekovih pravic ne glede na invalidnost ter na področju pravice do pokojnine. Zatem pa bo padla odločitev, kot je napovedal predsednik DZ in ustavne komisije Borut Pahor, za katere od številnih sprememb sploh obstoji možnost, da bi pri glasovanju v državnem zboru dobile potrebno dvotretjinsko podporo.
