V davčnih oazah ima račune več kot 10 tisoč Slovencev

Objava podatkov o skritih računih v davčnih oazah je dvignila veliko prahu. V davčno prijazne države so svoj denar naložili pomembni politiki, poslovneži, lobisti in tudi ljudje s sumljivo preteklostjo. Baza podatkov v velikosti 260 gigabajtov zajema 130.000 vlagateljev v desetih davčnih oazah, med 86 novinarji, ki so sodelovali pri razkrinkanju izmuzljivih poti kapitala, pa je bil tudi slovenski novinar Blaž Zgaga.

Zgaga je razkril, da so na seznamu tudi Slovenci, ne more pa še govoriti o konkretnih imenih, saj zadnja faza raziskave še poteka.

Na Dursu so začeli te finančne tokov podrobneje spremljati šele leta 2010. Po njihovih podaktih ima v davčnih oazah račune več kot 10.000 Slovencev. V davčne oaze so tako Slovenci nakazali več kot miljardo 600 milijonov evrov, nazaj v Slovenijo pa je bilo nakazanih dobrih 900 milijonov, so poročali v oddaji 24UR.

Seveda pa poslovanje z davčnimi oazami ni prepovedano. Težava je v tem, ali za vsemi temi transkacijami obstaja konkreten poslovni dogodek, ali pa gre zgolj za to, da se ta denar skrije. Nezakonito je, če ima nekdo podjetje registrirano v tujini, posluje pa v Sloveniji, kjer se potem ne plačuje davkov.

V davčnih oazah se skrivajo tudi premožni Slovenci

Na drugi strani, na strani kapitala, ki beži pred davki, naj bi bilo tako tudi nekaj Slovencev. Po poročanju oddaje SVET naj bi poleg lastnika Dinners Cluba Slovenija Tomaža Lovšeta na Deviških otokih po ugotovitvah kriminalistov imel svoje podjetje tudi nekdanji predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank Slovenija Anton Romih. Po javno dostopnih podatkih pa je na tem Karibskem otočju pred leti končala tudi lastniška veriga pidovskega imperija Igorja Laha.

Bližje, na davčno ugodnem Cipru, ima sedež podjetja Jure Janković. Tam sta po uspehu njunega izuma, mobilne aplikacije Govoreči Tom, začela poslovati tudi tretja najbogatejša Slovenca, Samo in Iza Login. Od konca lanskega leta na Cipru tudi živita. 

Sicer pa je objava seznama oseb, ki iščejo nižje davke, precej nevšečnosti povzročila francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu. Njegov kolega in vodja njegove predsedniške kampanje Jean-Jacques Augier je namreč leta 2005 veliko naložbo na Kitajsko izpeljal preko podjetja na Deviških otokih. Augier trdi, da ni storil ničesar nezakonitega in da nima davčnih ugodnosti zaradi deležev v podjetjih. Hollande pa pravi le, naj se ukrepa, če njegove dejavnosti niso v sklado z davčno zakonodajo.

Deviški otoki pa niso edino "varno" zavetje za kapital na Karibskem otočju. Na otoku Nevis ni davka na dohodek ali dedovanje, na Bahamih ne poznajo davka na dobiček, na Kajmanskih otokih zakon ščiti identiteto komitentov, na Barbadosu pa je davek na dobiček minimalen.