Konferenco, ki jo organizira Slovenska nacionalna stranka, je odprl prvak SNS Zmago Jelinčič. V sporočilu za povabljence je pojasnil, da je namen konference s pravnega in zgodovinskega stališča osvetliti vprašanja sukcesije Jadranskega morja in meja znotraj nekdanje SFRJ ter na ta način pripomoči k hitri in zadovoljivi rešitvi težav.
Jelinčič še meni, da je današnja konferenca le predhodnica mednarodne mirovne konference o Balkanu. Pravico do dostopa do Jadranskega morja naj bi namreč imele vse naslednice nekdanje SFRJ, ki pa se o nasledstvu Jadranskega morja niso nikoli pogovarjale.
"Moram povedati, da je bil odziv zelo uspešen, ogromno je bilo zanimanja in obiska, kljub temu, da so nekateri iz srbskih oblasti poskušali po tihem sabotirati konferenco, kajti povedali so mi, da je bil obisk Mesića v Beogradu v glavnem namenjen temu, da se ta konferenca ne bi izvršila," je po konferenci povedal Jelinčič.
Jelinčič je srbske oblasti in hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča obtožil, da so poskušali preprečiti današnjo konferenco in tako onemogočiti, da bi se izvedela resnica o vprašanjih, ki bodo na njej obravnavana. Konference oziroma vsaj njenega dopoldanskega dela se ni udeležil noben predstavnik srbskih oblasti ali opozicijskega političnega prizorišča Srbije in Črne gore, zelo malo pa je bilo tudi predstavnikov veleposlaništev držav v Beogradu.
Na konferenci so prebrali skoraj 25 referatov avtorjev iz Slovenije, Srbije in Črne gore, kot tudi avtorjev iz BiH in Hrvaške, ki pa sedaj v glavnem živijo in delajo v Beogradu. Osnovna nit referatov, ki so bili razvrščeni v štiri tematske sklope (Zgodovinski diskurz, Notranje meje, Jadransko morje in Sukcesija), je bila, da trajnega miru na Balkanu ne bo, dokler ne pride do pravične razmejitve med državami, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije.
Prvak SNS Zmago Jelinčič je v sklepni besedi ob koncu konference izpostavil, da so se z razpadom SFRJ izhodišča za določitev meja vrnila na točke iz konca 2. svetovne vojne oziroma na čas takoj po kapitulaciji Nemčije 9. maja 1945, da pa te točke ne smejo upoštevati kasnejših komunističnih delitev ozemlja, na škodo nekaterih sosednjih držav na območju nekdanje Jugoslavije.
Kot je poudaril Jelinčič v zaključku, je dejstvo, da so bile meje znotraj bivše Jugoslavije zgolj administrativne in o njih ni bilo podpisanega nobenega medrepubliškega, državnega ali mednarodnega sporazuma in da so bile določene zgolj na osnovi medsebojnih dogovorov komunističnih veljakov oziroma komunističnih oblasti. Osnovni sklep konference je zato predlog, da Evropska unija ob sodelovanju z ZDA, Rusko federacijo in ZN organizira mirovno konferenco o nekdanji Jugoslaviji, kjer se bodo določale tudi meje znotraj nekdanje Jugoslavije in tudi razdelitev Jadranskega morja.
S pravniškega stališča Jelinčičeva konferenca ne bo rešila spora glede meje
Z Jelinčičevo pobudo, da bi Jadransko morje razdelili po nekakšnem nasledstvenem ključu, se nekateri strokovnjaki za mednarodno pravo ne strinjajo. Trdijo namreč, da je mogoče meje na morju določiti samo v skladu s pomorskim mednarodnim pravom. Pravil o tem, kaj se zgodi, ko razpade država, namreč ne smemo mešati s tistimi, ki urejajo določanje mej, pravijo strokovnjaki.
Strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik je povedal, da gre namreč za dve dunajski konvenciji in pravila običajnega mednarodnega prava, seveda pa zadevajo prevzem pravic in obveznosti po bivši državi, vendar po drugi strani nekako predvidevajo urejeno teritorialno stanje oziroma ne zadevajo vprašanja poteka meja. Meje na morju pa določa mednarodno pomorsko pravo.
Pogačnik pravi, da je Jelinčičeva ideja zanimiva v tistem segmentu, kjer potrjuje koncept pridobljenih pravic. To pa je tudi uradno stališče Slovenije, torej, da je nasledila pravico do dostopa do odprtega morja. Pogačnik pojasnjuje, da to pomeni, da je potrebno pri iskanju pravične rešitve iskati takšen rezultat, v katerem bodo upoštevane tiste pravice bivših jugoslovanskih republik, ki so jih te v zvezi z morskimi pasovi, vključno z izhodom na odprto morje, že imele v času bivše SFRJ.
