Ustavno sodišče razveljavilo zakonsko določbo o petletnem roku za izpodbijanje očetovstva

Ustavno sodišče je razveljavilo določbo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva določa rok petih let po rojstvu otroka. Kot pogoj pa ohranja, da mora domnevni oče tožbo vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, ali je otrok njegov.

Pobudnik ustavne presoje se je na ustavno sodišče obrnil, ker ne more izpodbijati očetovstva starejše hčerke.

Zakon pravico moža, da sodno izpodbija očetovstvo otroka, ki ga je rodila njegova žena v zakonski zvezi ali pred pretekom tristo dni od prenehanja zakonske zveze, namreč časovno omejuje. Domnevni oče mora tožbo vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, ali je otrok njegov, vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka.

Kot navaja ustavno sodišče, je možnost sodnega izpodbijanja očetovstva, urejena v tej določbi, namenjena prekinitvi oz. ukinitvi pravne vezi med očetom in domnevno njegovim otrokom, ker pravna vez ne ustreza biološki resničnosti.

Dvom o očetovstvu ima številne posledice

Dvom posameznika o tem, ali so formalno njegovi otroci tudi res njegovi, ali je z njimi sploh sorodstveno oz. genetsko povezan, lahko pomeni hudo psihološko breme in negotovost. Obstoj dvoma o pravilnosti očetovstva lahko za domnevnega očeta pomeni tudi težave v socialnih odnosih, kar vzbuja občutke ponižanja ter pomembno vpliva na njegov ugled in dobro ime. Poleg tega ima pravno priznano očetovstvo za očeta pomembne pravne posledice tako na nepremoženjskem kot na premoženjskem področju, ugotavlja sodišče.

Tako meni, da je protiustavno, da domnevni oče ne more več izpodbijati očetovstva, čeprav subjektivni rok enega leta od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, ali je otrok njegov, še ni potekel, potekel pa je rok petih let po rojstvu otroka. Tako je ustavno sodišče v drugem odstavku 96. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih razveljavilo besedilo "vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka".

Sodišče je namreč presodilo, da je objektivni petletni prekluzivni rok ovira za uveljavitev očetove osebnostne pravice razčistiti dvom o lastnem očetovstvu ter pretrgati pravno vez med seboj in otrokom, ki ne ustreza biološki realnosti, ki je varovana po 35. členu ustave. Takšna ureditev tako po mnenju sodišča pomeni poseg v očetovo človekovo pravico iz omenjenega člena ustave, saj po izteku zakonskega roka za vložitev izpodbojne tožbe ne dopušča več njenega uveljavljanja.