Omejitev oplojevanja z biomedicinsko pomočjo je neustavna, je po štirih letih presodilo Ustavno sodišče (US). Odločitev so v Levici označili za zmago v boju za pravice žensk. Prav v stranki Levica so namreč oktobra 2020 skupaj s podporo drugih parlamentarnih strank vložili zahtevo za presojo ustavnosti trenutne ureditve. Dobro leto pozneje, decembra 2021, je to storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj.
Zagovornik načela enakosti je v svoji zahtevi opozoril, "da se vsak dan, ko je takšna zakonodaja še v veljavi, nepovratno posega v pravni položaj žensk, ki so po oceni Zagovornika diskriminirane".
Kaj piše v odločbi?
Kot izhaja iz odločbe, ustavno sodišče meni, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 55. členom ustave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.
Po 14. členu ustave so namreč vsem zagotovljene človekove pravice ne glede na njihove osebne okoliščine, 55. člen ustave pa določa, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.
Kot ugotavlja ustavno sodišče, je zakonodajalec s takšno ureditvijo poskušal preprečiti, da bi otrok, spočet z OBMP, odraščal brez očeta. Korist otroka v primeru izpodbijanih zakonskih določb je zakonodajalec primarno utemeljil z oceno, da otroku, spočetemu z OBMP, ne more biti v korist, če odrašča sam z materjo ali v istospolni družini. Otrokova korist je bila po mnenju zakonodajalca varovana le, če odrašča v t. i. tradicionalni družini. "Tako utemeljen cilj izpodbijane ureditve po presoji ustavnega sodišča ni ustavno dopusten niti glede žensk v istospolnih zvezah niti glede samskih žensk," je zapisano v odločbi.
"Zahtevati, da ženska za dostop do OBMP (najprej) poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, bi bilo v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo," je opozorilo ustavno sodišče. Poleg tega pa so enostarševske družine z otroki tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji in so po svojih temeljnih značilnostih glede skrbi za otroka primerljive z dvostarševskimi družinami.
Glede žensk v istospolnih zvezah pa je ustavno sodišče spomnilo na eno svojih prejšnjih odločb, po kateri sta istospolna partnerja v primerljivem položaju z raznospolnima partnerjema, ko gre za sklenitev zakonske zveze. Po značilnostih partnerskega razmerja naj bi bili raznospolni in istospolni partnerji v bistveno enakem pravno upoštevnem dejanskem položaju, so opozorili ustavni sodniki.
Ustavno sodišče tako ugotavlja, da glede žensk v lezbičnih parih ni ustavno dopustnega cilja za poseg v pravico do postopkov OBMP, glede samskih žensk pa nista izkazani sorazmernost in nujnost posega v navedeno pravico. Izpodbijani členi zato kršijo prepoved diskriminacije.
Spremembo zakonodaje pred 23 leti preprečil referendum
Novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je državni zbor sprejel aprila 2001, v času vlade Janeza Drnovška. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili.
"Odločitvi je takrat s tako imenovanega 'strokovnega' stališča nasprotoval tudi zdravniški lobi, povezan s politično desnico, z argumentom, 'da v ginekologiji vedno zdravijo par in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije'. S tem pokroviteljstvom sta se slovenska desnica in Rimskokatoliška cerkev spustili v kulturni boj za ustoličenje patriarhalne družine kot edine oblike družine, ki jo zdravstveni sistem lahko podpira. Rezultat je bila zmaga desnice na referendumu z eno najnižjih volilnih udeležb, katere posledice čuti marsikatera ženska v Sloveniji že 23 let," so zapisali v sporočilu za javnost.
Odločitev ustavnega sodišča, da je takšna ureditev neustavna, bo tako popravila, kot pravijo v Levici, eno "največjih krivic, ki sta jo desničarska politika in RKC v Sloveniji storili ženskam, ki želijo biti matere".
"Vsaka ženska ima pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo, ne glede na socialni oziroma družbeni status. 23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč. Marsikatera ženska je v tem času že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive. Ni treba čakati še eno leto, da se odpravijo neustavne odločbe. Zato bomo koalicijskim partnerjem predlagali, da se v najkrajšem možnem času sprejme zakonodaja, ki bo samskim ženskam končno omogočila dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo," pravi Matej T. Vatovec, prvopodpisani pod zahtevo za presojo ustavnosti.
Ker zaradi ugotovljene protiustavne pravne praznine razveljavitev zakona ni mogoča, je ustavno sodišče na podlagi sprejelo ugotovitveno odločbo. Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe. "Ker se do takrat, skladno z odločbo Ustavnega sodišča, neustavne določbe še vedno uporabljajo, bomo v Levici koalicijskim partnerjem predlagali, da novelo zakona sprejmemo v najkrajšem možnem času," so sporočili iz Levice.
Tudi v največji vladni stranki Gibanje Svoboda pozdravljajo odločitev US. Kot so zapisali v izjavi za javnost, se bodo nemudoma lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe in odpravo neustavnih omejitev pri oplojevanju z biomedicinsko pomočjo.
