Odločitve o pokojninskem referendumu še ni

Na ustavnem sodišču so javno razpravljali o zahtevi državnega zbora za presojo posledic, ki bi jih lahko imela zavrnitev pokojninske reforme na referendumu. Odločitev sodišča po razpravi ni bila sprejeta, sprejeli jo bodo ustavni sodniki na nejavni razpravi in verjetno ne v kratkem, ker mora vlada dostaviti še določene dokumente, je pojasnil predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič.

Na začetku je sicer dejal, da na odločanje ustavnega sodišča ne vplivajo različni pritiski, "zato javne manifestacije pred sodiščem, ki so jih pripravili v ZSSS, niso potrebne. Vsi državni organi so dobili možnost, danes je njihov dan, da se lahko sliši njihov glas. Ustavno sodišče pa bo odločalo na podlagi ustave in ne na podlagi kakšnih drugih pritiskov." Predstavniki sindikatov so se namreč še pred tem pred poslopjem sodišča zbrali s transparentom 'Dovolite, da odločijo ljudje'.

Razprave so se udeležili tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar, podpredsednik državnega zbora Miran Potrč (SD), predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič in tudi drugi sindikalisti ter direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež.

Minister Svetlik je ponovil, da bi bila z morebitno neuveljavitvijo novega zakona o pokojninah kršena pravica do socialne varnosti, saj bi se zaradi večjega primanjkljaja zaradi financiranja pokojninske blagajne znižali ostali prispevki – štipendije, socialni transferji, otroški dodatki in nadomestila za brezposelne. Po njegovih besedah gre letno za pokojnine 1,4 milijarde, za štipendije 119 milijonov, za brezposelne 244 milijonov, za otroške dodatke pa 299 milijonov evrov. Omenjeno bi morali ob nepotrditvi pokojninske reforme krčiti, je opozoril.

Potrč je dejal, da so v zakonu uvedene tudi spremembe, ki jih je že zahtevalo ustavno sodišče in jih je treba zato upoštevati. Obenem bi morebitna zavrnitev zakona na referendumu nadaljnji postopek zavlekla za vsaj tri ali štiri leta. Predlagatelji referenduma pa so dejali, da za ZSSS ni sporno dejstvo, da je treba pokojninski zakon reformirati, vendar pa jih moti način vlade.

Sindikati so proti podaljšanju delovne dobe, ki bi bila po novem potrebna za upokojitev. Po njihovem mnenju bi bilo treba predvsem ustvarjati pogoje za nova delovna mesta. Potem bi bilo tudi v proračunu več prihodkov s tega naslova in več sredstev za pokojnine. Semolič je opozoril tudi na zakon iz leta 1996, ki je delodajalcem zmanjšal prispevek s 15 na 8,5 odstotka, medtem ko morajo delavci še vedno plačevati 15 odstotkov. Če bi ohranili iste prispevke, potem bi bilo s tega naslova 770 milijonov evrov več prihodkov v proračunu. Vlada je sicer dejala, da če spremembe ne bi bilo, bi bilo letno treba iz proračuna za pokojninsko blagajno prispevati vsaj 350 milijonov evrov.

Bojan Bogarič z inštituta za primerjalno pravo je dejal, da ustava sicer res določa, da je Slovenija socialna država in imajo ljudje socialne pravice, vendar pa tudi, da obseg pravic določa zakon. Če bi se pravice tako le zmanjšale, to ne pomeni, da bi bile ukinjene, je še dejal.

42.000 podpisov za referendum

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma že sredi decembra lani, ocenjuje, da zgolj domneva o ogroženem izvajanju socialne funkcije države še ne pomeni, da obstajajo razlogi za omejitev referenduma. Pravniki niso prišli do enotnega odgovora, kako bi se najverjetneje lahko na koncu odločilo ustavno sodišče. Sindikati so za razpis referenduma zbrali že več kot 42.000 podpisov, medtem ko bi jih bilo dovolj 40.000.