Usoda projekta Bužekijan visi na nitki?

Ustavno sodišče je danes sporočilo, da so odločili v primeru zahteve vlade za oceno ustavnosti in zakonitosti sprememb odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola. Njihova odločitev je, da se izvrševanje tega odloka do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.

Njihova odločitev konkretno zadeva usodo projekta Bužekijan. Turistično kmetijo oziroma luksuzni hotel so začeli graditi na kmetijskem zemljišču, pri tem pa so dobili potrebna gradbena dovoljenja, to pa jim je omogočal tudi sporni odlok. Sledila je prijava, saj so prijavitelji zahtevali obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

Vlada se je letošnjega marca odločila, da poda zahtevo o ustavni presoji izolskega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje, ki omogoča gradnjo objektov tudi na kmetijskih zemljiščih. Obstajalo je namreč mnenje in utemeljen strah, da gre v konkretnem primeru za uničevanje okolja, pri tem pa bi nastale nepopravljive posledice.

"Vlada je vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. točke 6. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola (v nadaljevanju Odlok). Navaja, da je Občina Izola (v nadaljevanju Občina) z izpodbijanim prostorskim aktom omogočila gradnjo na zemljiščih, ki so v občinskem planskem aktu namenjena kmetijstvu. To naj bi bilo v neskladju z drugim odstavkom 72. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09 – ZPNačrt) in 153. členom Ustave. Vlada predlaga, naj ustavno sodišče izpodbijano določbo odpravi. Hkrati predlaga, naj do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži njeno izvrševanje. Predlog za zadržanje izvrševanja utemeljuje z zatrjevanjem, da bi lahko v primeru izdaje gradbenih dovoljenj na teh zemljiščih prišlo do težko popravljivih posledic oziroma težko izvedljive sanacije teh zemljišč. Občina na predlog za začasno zadržanje izpodbijane določbe odloka ni odgovorila. Poslala pa je odgovor na zahtevo, iz katerega izhaja, da je bilo na podlagi izpodbijane določbe izdanih že več pravnomočnih gradbenih dovoljenj za kmetije, turistične kmetije in gospodarska poslopja. Zato nasprotuje odpravi izpodbijane določbe," so v svoji obrazložitvi zapisali ustavni sodniki.

Ob tem poudarjajo, da lahko ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Pri svoji odločitvi sodišče vedno tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale.

"Po presoji ustavnega sodišča so posledice, ki nastajajo z nadaljnjim izvrševanjem izpodbijane določbe (izdajo gradbenih dovoljenj), hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe odloka. Če bi se trditve predlagateljice izkazale za utemeljene, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice na kmetijskih zemljiščih, za katera ustava v drugem odstavku 71. člena zagotavlja posebno varstvo. Če zatrjevana protiustavnost ne bo ugotovljena, pa bo na drugi strani to le začasno zaustavilo načrtovane posege v prostor," svojo odločitev utemeljujejo sodniki.