Ubijanje volkov in medvedov ne reši problemov, v mnogih primerih se je škoda celo povečala

Ubijanje plenilcev, kot so volkovi in medvedi, je v splošnem bistveno manj učinkovito od nesmrtonosnih ukrepov, kaže nova študija, v kateri je sodeloval tudi slovenski strokovnjak. Tovrstni nesmrtonosni ukrepi so na primer uporaba pastirskih psov in varovalnih ograd, pojasnjujejo avtorji.

Škoda, ki jo z napadi na živino povzročajo zveri, je eden izmed glavnih izzivov pri upravljanju z velikimi plenilci po vsem svetu. Za preprečevanje škode se uporabljajo različni ukrepi, od ubijanja plenilcev do zaščite živine. "Vsi ukrepi niso vedno učinkoviti, vendar se to pogosto ne odraža tudi v praksi," je v sporočilu za javnost zapisal sodelujoči slovenski strokovnjak Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti.

"Med testi nesmrtonosnih ukrepov jih je 80 odstotkov pokazalo učinkovito zmanjšanje škod, medtem ko je bilo ubijanje plenilcev učinkovito le v 29 odstotkih testiranj," je rezultate raziskave povzel vodilni avtor Adrian Treves z univerze v Wisconsinu. Poleg tega ima odvzem plenilcev tudi v primerih, ko deluje, večinoma le majhne in kratkoročne učinke.

Še večja težava pa je, da so se škode zaradi plenjenja domačih živali v mnogih primerih po odvzemu plenilcev celo povečale. Dozdajšnje raziskave kažejo, da je to najverjetneje posledica rušenja socialne strukture v populaciji plenilcev.

Vedno pride druga žival ... 

Študija na pumah je denimo pokazala, da po odstrelu odrasle teritorialne živali njen izpraznjeni teritorij zasedejo mlade pume, ki nato pogosteje plenijo domače živali. Podobno se pri volkovih po izgubi katerega izmed ključnih članov tropa zmanjša njihov lovni uspeh pri lovu na naravni plen, kar spet vodi v povečanje plenjenja domačih živali, so ugotovili strokovnjaki.

Izsledki raziskave so v skladu z izkušnjami iz Slovenije, dodaja Krofel. Podatki iz prakse so namreč pokazali, da odstrel volkov ni prispeval k zmanjšanju škod. Medtem pa so se po letu 2010, ko se je v okviru projekta SloWolf izboljšalo varovanje drobnice na najbolj kritičnih pašnikih, škode v Sloveniji zmanjšale za 74 odstotkov.

Avtorji študije priporočajo, naj se v prihodnje v praksi spodbuja predvsem tiste ukrepe, ki so dokazano učinkoviti za preprečevanje škod ter varujejo naravno socialno strukturo v populacijah plenilcev. To bo zmanjšalo težave, s katerimi se soočajo rejci domačih živali, obenem pa bo prispevalo k ohranitvi prostoživečih zveri ter delovanju naravnih ekosistemov, so prepričani. Tovrstni nesmrtonosni ukrepi so na primer uporaba pastirskih psov in varovalnih ograd.

Raziskava o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje napadov zveri na živino je bila te dni objavljena v ameriški znanstveni reviji Frontiers in Ecology and the Environment.