Tudi v času krize je število zaposlenih v javnem sektorju raslo

Pred napovedanimi pogajanji so sindikati javnega sektorja od vlade dobili težko pričakovane številke – analize gibanja zaposlenih, mase za plače in analizo učinkov supervarčevalnega zakona. Te med drugim kažejo, da je število zaposlenih v javnem sektorju tudi v času krize raslo, rast plačne mase pa so ustavili varčevalni ukrepi.

Vlada se želi s sindikati, s katerimi se bo prihodnji mesec srečevala trikrat tedensko, dogovoriti, da bi obseg sredstev za plače znižali za 158 milijonov evrov.

Sindikati na nižanje plač ne pristajajo

Sindikalisti javnega sektorja Branimir Štrukelj, Drago Ščernjavič in Janez Posedi pred začetkom pogajanj z vlado pravijo, da ne pristajajo na dodatna zniževanja plač. Ob tem je Štrukelj poudaril, da vlada ni povedala, kako bo poskušala doseči svoj cilj znižanja mase plač. O vladnih izhodiščih za pogajanja je dejal, da gre zgolj za nek izračun, koliko denarja bi bilo potrebnega za realizacijo proračuna. Ta izračun je po njegovi oceni "dovolj površen in se je v zadnjih tednih drastično spremenil".

"Ne pristajamo na dodatna zniževanja plač, ki bi presegala tista, na katera smo pristali lani pri zakonu za uravnoteženje javnih financ. Ne moremo pristati na vedno nova zniževanja, ki očitno ne nosijo nobenih rezultatov," je izpostavil. Recesija v državi se po njegovih besedah povečuje, pri tem pa "vsak dan gledamo, kaj se z javnimi sredstvi dogaja, kako se jih krade in kako politični razred ne naredi popolnoma nič, da bi se to nehalo". Zato je opozoril, da se bo treba – tudi v okviru pogajanj – dogovoriti tudi o enakosti pred zakonom. Šele nato bi bili javni uslužbenci lahko pripravljeni na "neke resne pogovore o varčevanju".

Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Posedi pa je izrazil pričakovanje, da bo vlada sprejela spremembo zakona o izvrševanju proračuna ter s tem omogočila normalna pogajanja. To je tudi ena od ključnih zadev za dosego sporazuma o stavkovnih zahtevah. Tudi Posedi je opozoril, da po mnenju sindikatov ni potrebno dodatno varčevanje. "Če pa je, pa je moj razmislek, da lahko funkcionarji eno leto zastonj delajo in pridemo na tistih 158 milijonov, o katerih oni sanjajo," je dodal in pojasnil da so se vsi do zdaj predstavljeni ukrepi nanašali na javne uslužbence in ne na funkcionarje.

Za vodjo pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Ščernjaviča pa je način poseganja v maso za plače z linearnimi ukrepi nesprejemljiv. "Vprašal bi Viranta, kaj bo naredil na prihodkovni strani proračuna," je povedal in pojasnil, da govori o "davčnih oazah v Sloveniji". Ko bodo to uredili, pa lahko po njegovih besedah odprejo tudi dialog o vprašanju mase za plače.

Povečevalo se je število zaposlenih v dejavnosti javnih storitev

Podatki statističnega urada kažejo, da je število zaposlenih v sektorju država od leta 2006 vsako leto nekoliko naraščalo, predvsem na račun zaposlenih v dejavnosti javnih storitev. Enako kažejo tudi podatki Ajpesa, kjer število zaposlenih izračunajo na podlagi opravljenih ur. Je pa zato od leta 2009 padalo število zaposlenih v zasebnem sektorju – v letu 2009 celo za 6,3 odstotka, medtem ko je število zaposlenih v javnem sektorju po tej metodologiji naraslo za 1,2 odstotka. Lani je Ajpes ugotovil polodstotno rast v javnem sektorju, v zasebnem pa 1,9-odstotni padec.

V letu 2012 se je v obdobju do vključno maja število zaposlenih še vedno povečevalo, od junija dalje pa upadalo, kar gre, kot je navedeno v izhodiščih, v pretežni meri pripisati učinkom varčevalnega zakona. V sektorju država se je od začetka krize število zaposlenih povečalo za okrog 10.000, skupno število zaposlenih v Sloveniji pa se je zmanjšalo za 66.800, je zapisano v gradivu.

Pregled rasti števila zaposlenih po podatkih Ajpesa kaže, da je bilo v letu 2012 največ zaposlenih v segmentu vzgoje in izobraževanja, in sicer 58.194, kar pomeni 0,7-odstotno rast. V zdravstvu je bilo zaposlenih dobrih 33.000 ljudi, kar je 2,5 odstotka več kot leto prej, v ministrstvih in organih v sestavi pa 27.821 ljudi, kar je 1,4 odstotka manj kot leto prej. V deležu se je najbolj znižalo število zaposlenih v krajevnih skupnostih in vladnih službah, največja rast pa je bila v agencijah.

Sredstva za zaposlene so naraščala do leta 2011

Sredstva za zaposlene v sektorju država, izražena v deležu bruto domačega proizvoda (BDP), so po podatkih državnega statističnega urada prav tako naraščala do leta 2011, v letu 2012 pa so nekoliko upadla. Je pa na takšno gibanje vplivalo tudi gibanje BDP. Slovenija je po podatkih Eurostata v obdobju med letoma 2008 in 2011 delež sredstev za zaposlene med državami članicami EU povečala najbolj, in sicer za 1,8 odstotne točke. Na takšno povečanje je v Sloveniji vplivala rast plač v državnem sektorju v letu 2008 in 2009, rast zaposlenosti v celotnem obdobju 2008–2011 ter padec in nato skromna rast BDP, še piše v izhodiščih za pogajanja.

V letu 2012 je nominalno rast sredstev za plače in druge izdatke zaposlenih še vedno zabeležila zdravstvena blagajna, in sicer 0,5-odstotno, medtem ko so pokojninska blagajna, občinska blagajna in državni proračun imeli padec. Po ocenah, navedenih v izhodiščih, je v letu 2012 naveden 4-odstotni padec, v letošnjem letu naj bi bil ta 6,4-odstoten, v letu 2014 pa 0,3-odstoten.

Z varčevalnim zakonom do prihranka več kot 100 milijonov evrov

Po plačni reformi, ki jo je izpeljal takratni minister za javno upravo Gregor Virant, so v obdobju 2008–2009 zabeležili relativno visoko rast plač v javnem sektorju, medtem ko je bila v letih 2010–2011 ustavljena. Leta 2012 je bila zaradi varčevalnih ukrepov negativna. Nominalna rast bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju je torej v letu 2008 znašala deset odstotkov, v letih 2010 in 2011 0,2 odstotka, lani pa minus 2,2 odstotka.

Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je bil sprejet lani, je učinkoval le v drugi polovici leta. Analiza zaključnih računov za leti 2011 in 2012 kaže, da so v letu 2012 prihranili 117,3 milijona evrov, od tega pri bruto plačah 60 milijonov evrov, pri regresu za letni dopust pa dobrih 47 milijonov.

Prav na segmentu regresa ocena za leto 2013, navedena v gradivu, predvideva prihranek še dodatnih 10 milijonov evrov. Kot navaja vlada, so v letu 2012 nekateri proračunski uporabniki izplačali celoten sprva predviden regres in ne znižanega, kot ga je pozneje predvidel varčevalni zakon. V letošnjem letu pa naj bi vsi uporabniki izplačali nižji znesek.
Vendar se glede na sodbe na prvostopenjskem Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani lahko zgodi, da bo morala država za lansko leto vsem javnim uslužbencem vrniti premalo izplačan regres.

Pri povračilih in nadomestilih za prehrano, prevoz in podobno je država lani prihranila 14,5 milijona evrov, še toliko naj bi prihranila letos. Je pa za druge dodatke zaposlenim (odpravnine, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči) porabila lani 4,3 milijona evrov več kot leto prej, okoli pol milijona manj pa naj bi porabili letos.