Trije scenariji za vrnitev v šolske klopi: maja, junija ali šele prihodnje šolsko leto

Ministrica za šolstvo Simona Kustec je v posebni oddaji 24UR ob 12.55 uri povedala, da obstajajo trije scenariji za vrnitev v šolske klopi – kdaj bo to, bo seveda odločila zdravstvena stroka.

Šolskega leta ne bo treba podaljševati, je zatrdila ministrica, saj smo klasični način izobraževanja iz učilnic prenesli na izobraževanje na daljavo. Ve se že, da bo sistem preverjanja znanja treba prilagoditi aktualnim razmeram, tako njegov obseg kot oblike. Kako natančno bo to videti, še ni jasno, saj trenutno s strokovnjaki še preigravajo različne možnosti.

Prvi (idealni) scenarij je, da bi se šolarji, dijaki in študenti k normalni obliki študija vrnili po prvomajskih počitnicah. Drugi scenarij, ki se zdi vedno bolj realen, je vračanje v šolske klopi 1. junija. Tretji scenarij pa je, da se letos šolarji sploh ne bodo vrnili h klasični obliki izobraževanja.

Ministrica meni, da se razlike ne bi smele preveč poznati, saj gre le za drugačen način podajanja znanja. "Na učiteljih je to, da izberejo načine in smeri, kako prenašati znanje na daljavo na uspešen in učinkovit način," je povedala. Ravnateljem in učiteljem so tako posredovali smernice, ki so jih pripravili strokovnjaki, kako to storiti. Seveda je takšen način poučevanja bolj zahteven, je pa Kustečeva poudarila še, da je treba to prilagoditi življenjski situaciji in pri tem ostati realen.  

Ključni poudarki ukrepov v šolstvu

Če zaradi epidemije covida-19 dijakom, vajencem in študentom v zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom in praktično izobraževanje pri delodajalcih, se jim le-to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku. Prav tako se bodo kot opravljene priznale obvezne izbirne vsebine in interesne dejavnosti.

Prav tako bodo študenti, ki zaradi izjemnih okoliščin v letu 2020 niso mogli redno in v roku opraviti študijskih obveznosti, pridobili pravico do podaljšanja statusa v naslednjem študijskem letu. Vsem rednim študentom in študentkam, ki imajo prebivališče v RS, se do 30. aprila prav tako izplača krizni dodatek v višini 150 evrov.

Izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki se iztečejo z 31. decembrom letos, se podaljša za eno leto. Letni obseg financiranja ostane nespremenjen. Za eno leto se podaljša tudi rok za nakup raziskovalne opreme.

Starši v času odloka o zaprtju šol ne plačujejo za storitve, kot so varstvo otrok v vrtcih, šolske dejavnosti, dejavnosti, povezane z izvajanjem športa.