Trgovci, ki menijo, da je država nanje pozabila, zahtevajo številne ukrepe

Trgovinska dejavnost je v zadnjem času izpadla iz različnih ukrepov, ki so bili gospodarstvu na voljo v okviru protikoronske zakonodaje. Tako na primer trgovci niso mogli uporabljati ukrepa pomoči za financiranje regresa za letni dopust v letu in sofinanciranje obratovalnih stroškov, ki je bilo namenjeno samo turistični in gostinski dejavnosti, niti niso bili vključeni v ukrep BON 21, izpostavljajo na Obrtni zbornici Slovenije (OZS). 

Zato sekcija trgovcev pri OZS državo poziva k nekaterim, kot pravijo, nujnim ukrepom. Seznam ukrepov, ki jih predlagajo, je sicer precej dolg. Tako trgovci pozivajo k povračilu stroškov za zaloge, temeljnem osebnem dohodku, kritju upada prometa v sorazmerni višini, povračilu nekritih fiksnih stroškov, stroškov za izplačan regres za leto 2021, nadomestila plače za delavce na čakanju na delo oziroma za skrajšan delovni čas in stroškov za zaloge, nakupljene za praznične sejme in pobude, da prejete državne pomoči ne bi bilo treba vračati. Dodatno zdaj predlagajo še dopolnitev interventne zakonodaje, ki bo omogočala, da se bo BON21 lahko koristil pri vseh trgovcih, izenačitev konkurenčnega položaja trgovin (položaj specializiranih trgovin naj se izenači z živilskimi trgovinami – v živilskih trgovinah naj bo dovoljena le prodaja živilskega blaga oziroma naj se ukine pogoj PCT tudi za specializirane trgovine), povračilo škode zaradi odpisa blaga, ki je izrazito sezonske narave (primer: cvetličarji, trgovci z obutvijo in oblačili), določitev kasnejšega roka za izplačilo odpravnine delavcu oziroma plačilo v več obrokih, znižanje splošne in nižje stopnje DDV na raven pred ZUJF (20 % in 8,5 %) in subvencioniranje nakupa zaščitne opreme. 

'Specializirani trgovci v slabšem konkurenčnem položaju'

Menijo tudi, da je treba izenačiti položaj specializiranih trgovin in živilskih trgovin, saj so slednje, kot so zapisali v sporočilu za javnost, že od začetka pandemije v letu 2020 izvzete iz vseh in vsakršnih omejevalnih ukrepov, medtem ko so bile specializirane trgovine, ki ne prodajajo živilskih izdelkov, ves čas podvržene večjemu ali manjšemu obsegu omejitev. Posledično so kupci prilagodili svoje nakupovalne navade in v zadnjem letu in pol neživilsko blago kupujejo v živilskih trgovinah, ker je bolj dostopno, ugotavljajo. 

 "S tem je tudi prišlo do nevzdržnih posledic za specializirane trgovce, ki so postavljeni v neprimerljivo slabši konkurenčni položaj še posebej od uvedbe pogoja PCT," je razloge za pobudo za ukrepe pomoči za trgovinsko dejavnost pojasnil predsednik Sekcije trgovcev pri OZS Primož Černic. 

Upad prometa zaradi pogoja PCT

Kot so poudarili v sporočilu za javnost, so trgovci v trgovini na debelo v letu 2020 prodali za 3,6 % manj kot v letu 2019, prihodek od prodaje na drobno pa se je znižal za skoraj 8 %. To je, kot dodajajo, pokazala tudi anketa, ki jo je sekcija pred kratkim izvedla med svojimi člani. Od začetka preverjanja pogoja PCT kar 71 odstotkov trgovcev beleži upad prometa, tretjina sodelujočih v anketi beleži upad med 20 in 30 odstotki, tretjina ima od 30 do 50-odstotni upad prometa, o več kot 50-odstotnem upadu prometa pa poroča 11 odstotkov vprašanih trgovcev. Če v prihodnje ne bodo dobili pomoči, pa 13 odstotkov sodelujočih v anketi meni, da bodo morali svojo trgovino zapreti, so ugotovili na OZS.