Obrambni minister Matej Tonin v skladu z dogovorom med ministri sedemindvajseterice ne želi govoriti o konkretnih številkah. "Ne bi bilo pametno vse te številke razkrivati," je povedal po današnjem neformalnem virtualnem zasedanju obrambnih ministrov EU.
Kot je pojasnil prek video povezave za slovenske dopisnike v Bruslju, je ta pošiljka vojaške pomoči za Ukrajino "iz Slovenije že bila odpremljena z več letali".
Na Poljskem bo logistično vozlišče za zbiranje vojaške pomoči in opreme ter za njeno nadaljnje posredovanje Ukrajini, je povedal Tonin. Iz varnostnih razlogov lokacije vozlišča ni želel razkriti, kot tudi ne, kako bo potekala dostava pomoči.
Bistveno je, da "pomoč pride takoj", je izpostavil. "Vsak dan je pomemben. Vsak dan, ko Ukrajina zdrži, je večja verjetnost za mirovna pogajanja (...) in je cena vojne za (ruskega predsednika Vladimirja) Putina višja," je dejal.
Ukrajinci v tej fazi ruskega napada potrebujejo protiletalsko in protioklepno orožje, potrebujejo pa tudi izdatne količine osebnega orožja, kot so puške, čelade, neprebojni jopiči in druga oprema, je pojasnil Tonin.
Evropska unija je sklenila, da bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri Unije so se tako na nedeljskem zasedanju dogovorili, da bo EU za nakup in dostavo orožja Ukrajini namenila 450 milijonov evrov. Poleg tega bo EU prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer gorivom in nujno medicinsko opremo.
O tem so danes razpravljali obrambni ministri EU, da bi uskladili nadaljnje korake, tudi dejansko dostavo ukrajinski vojski.
Ob napovedani pomoči Ukrajini pa je Tonin kot drugo ključno novico, ki je odmevala na današnjem zasedanju, omenil nedavno napoved Nemčije, da bo v luči ruske invazije na Ukrajino povečala sredstva za obrambo na več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
"Nemčija bo s svojo napovedjo zagotovo potegnila za sabo številne države," je ocenil Tonin, ki je napoved Berlina označil za "veliko spremembo" na področju skupne obrambe, ki so jo danes pozdravili tudi številni ministri Unije.
Pri tem je spomnil, da je Slovenija pri uresničevanju cilja dveh odstotkov BDP za obrambo med članicami Nata na 25. mestu. Kot je ob tem poudaril, si bo še naprej prizadeval za to, da bi zastavljene cilje glede izdatkov za obrambo izpolnili.
