To pa je dobrodošlica: pavšaliste v kampu Preluk pričakal napis prepovedan vstop

Dolgoletni pavšalisti v avtokampu Preluk zahodno od Reke so v začetku letošnje sezone naleteli na zaprta vrata kampa in obvestilo, da kamp ne obratuje več in da je sedaj v lasti države oziroma ministrstva, ki upravlja z državnim premoženjem. Seveda jih je poteza šokirala, saj o posegu države niso bili obveščeni, dostop do njihovih prikolic pa je onemogočen. Večina prikolic v kampu, tam naj bi jih bilo 39, je bila v jesenskem neurju močno poškodovana, prav tako objekti in plaža v kampu. Lastniki pa jih ne morejo sanirati in nastaja nepopravljiva škoda. Turistična sezona prehaja v osrednji del, oni pa še vedno nimajo dostopa do svojih prikolic, prav tako nimajo odgovorov pristojnih služb, ki si podajajo kljuko in prelagajo odgovornost drug na drugega.

"Tudi to je turizem po Hrvaško," pravi eden od pavšalistov, ki že vrsto let kampira v tem kampu. Lastniki počitniških prikolic (tako imenovani stacionarji ali pavšalisti) in dnevni turisti so plačevali kampiranje po ceniku. Stacionarji na podlagi pogodbe za letovanje in dodatno še za prezimovanje, če prikolic zunaj sezone niso odpeljali domov. Letna obveznost (za sezono in prezimovanje) je stala v povprečju okoli 2.500 evrov, je pa bila cena odvisna od velikosti parcele. Turistom, ki so kampirali le nekaj dni, so obračunali kampiranje po ceniku. Med tistimi, ki so plačevali letne pavšale, je bilo največ Slovencev in lokalnih prebivalcev, pa Slovakov, Madžarov, Nemcev in Avstrijcev, sezona pa je v kampu trajala vsako leto od 15. aprila do 15. oktobra. Do letos, ko kamp ni več odprl vrat.

'Ne bi nam smeli ovirati dostopa do zasebne lastnine'

Vse prikolice so tako še vedno v kampu, saj nikomur niso dovolili odpeljati prikolice ven iz kampa, prav tako nimajo dostopa do njih. Prikolice so poškodovane od lanskoletnega neurja, predvsem letne kuhinje, ki so popolnoma uničene, pa tende in nadstreški. Nekatere so tudi oropane, a lastniki zaradi prepovedi vstopa ne morejo preveriti, kakšno škodo so utrpeli. Večina prikolic je tako zelo poškodovana ali pa je že toliko stara, da ni več mobilna. To pomeni, da bodo morali lastniki poskrbeti za njihov prevoz na drugo lokacijo, kar predstavlja precejšnje logistične težave. A tega ne morejo storiti, dokler ne bodo dobili dostopa in dokler ne bo jasno, kdo bo odškodninsko odgovarjal za nastalo škodo. "Vsi se branijo pristojnosti in odgovornosti," ravnanje hrvaških oblasti komentira eden od pavšalistov. Ko so zaprosili mesto Reka in ministrstvo za morje za pojasnila, so dobili odgovore, naj počakajo do končne odločitve, ali pa da niso pristojni oziroma so pristojnost prelagali drug na drugega. "Po nobenem zakonu nam ne bi smeli ovirati dostopa do zasebne lastnine, saj so na ministrstvu od začetka postopka proti koncesionarju vedeli, da niso last koncesionarja, ampak pavšalistov," opozarjajo razočarani turisti.

Prelaganje odgovornosti

Pojasnila pristojnih, tako mesta Reka kot tudi ministrstev, še čakamo. So pa na ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo na naša vprašanja skopo odgovorili, da se kamp Preluk nahaja na območju obalnega pasu oziroma je tako imenovano pomorsko dobro, po hrvaški zakonodaji pa s temi območji upravlja lokalna samouprava, kar pomeni, da je po njihovem mnenju zaprtje kampa Preluk in razreševanje lastnine v pristojnosti mesta Reka. Na njihova pojasnila še čakamo.

Zakaj prelaganje odgovornosti? Tisti, ki bo prevzel območje v upravljanje, bo moral prevzeti tudi odškodninske zahtevke in skrb za vzdrževanje ter čiščenje. To pa pomeni precej finančnih stroškov. Zaenkrat nihče ne vzdržuje območja, obala in kamp sta polna smeti in iztrebkov, obstaja nevarnost širjenja bolezni. Sanitarije so zaklenjene, kopalci pa prepovedi vstopa na območje kampa in plaže ne upoštevajo, zato potrebo opravljajo kar med prikolicami. "Lahko bi določili začasnega upravitelja, ki bi skrbel za območje v tem vmesnem času, dokler se ograje ne podre in odstrani vseh lastniških prikolic, pa ga niso. Sramota," opozarja eden od najemnikov v kampu.

Zgodba, ki se vleče že vrsto let

Zgodba kampa ima že zelo dolgo brado, polno zapletov in sodnih sporov. Nekoč priljubljen kamp, tudi zaradi bližine slovenske meje in ugodnega vetra, kar so s pridom izkoriščali predvsem deskarji, je očitno dočakal svoj konec, saj je ’napoti’ velikemu turistično-rekreacijskemu kompleksu, ki je načrtovan na tem območju, natančneje severno nad cesto, ki povezuje Reko in Opatijo.

To območje Turistične cone Preluk je vključeno v strateški državni projekt in predstavlja pomembno turistično cono mesta Reka. Na 63.000 kvadratnih metrih naj bi zgradili moderen hotel s 400 posteljami, zraven pa obsežen kongresni center, areno za šport, sejmišče in velik bazen. Vse skupaj naj bi bilo vredno okoli 120 milijonov evrov. Južno od ceste, kjer se razprostira kamp z nekaj pripadajočimi objekti, pa je obalni pas, ki bo očitno po izgradnji kompleksa nudil prost dostop do morja. Sicer se začetek izgradnje zapleta, saj naj bi bil en del zemljišča, kjer je predvidena gradnja, še vedno v zasebni lasti in ima investitor težave z odkupom.

Dolgo časa se vlečejo tudi sodni postopki v primeru podeljevanja in odvzema koncesije lastniku kampa. Na ministrstvu vztrajajo, da je podjetje Green point Željka Keškića, ki je vsa ta leta upravljalo s kampom, že od leta 2011 brez koncesije, kar pomeni, da so uporabniki kampa tam kampirali ilegalno. A Keškić vztraja, da pravde zaradi odvzema, ki po njegovem mnenju ni bil upravičen, še trajajo, zato mu v tem času ne bi smeli zaseči imetja. Keškić je lastnino kampa odkupil od prejšnjega lastnika, podjetja Trgovaško Opatija, ki je bilo v stečaju. Država se je na njegovo lastnino spravila z rubežem zaradi njegovih neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz sodnih postopkov v primeru odvzema licence, a ti postopki še niso zaključeni, zato je prepričan, da je bil rubež nezakonit. 

Sodišče je namreč 2. aprila letos odredilo odstranitev stvari in izselitev oseb, območje kampa pa je predalo v last ministrstva za državno premoženje. Vse pod tezo, da gre za obalni pas oziroma območje, ki ga označujejo kot obmorsko dobro, kar pomeni, da služi vsem in ne more biti predmet zasebnega lastništva. Območje je ministrstvo nato predalo v upravljanje ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo.

Kakšna bo usoda kampa in lastnikov prikolic v kampu, je močno odvisno od tega, kdo bo dejansko prevzel odgovornost in upravljanje z območjem. Očitno je država presegla svoja pooblastila, saj je posegla v pravice lastnikov in jim onemogočila dostop do njihove lastnine.