Crveni vrh na hrvaški strani Piranskega zaliva, ki se razprostira nasproti Pirana, je paradoks v praksi. Tu stojita kompleks Kempinski in novi luksuzni resort Petram. Le nekaj kilometrov stran pa lahko vidimo razpuščene prikolice, ki pa niso rezultat malomarnosti.
"Mi želimo narediti lepe objekte," pove Janez Jarc. Vendar jim to ni dovoljeno. Začetki zgodbe segajo v preteklost, saj je po razpadu Jugoslavije namreč celotno območje postalo kmetijsko in gradnja ni bila več dovoljena. Vse to je veljalo do 21. stoletja, ko so v bližini začeli rasti hotelski kompleksi, domačine pa so prostorski načrti vse bolj omejevali. Zdaj so zaščiten obalni pas razširili na sto metrov od obale.
Ena izmed prizadetih lastnic Sanja Bosnić pojasnjuje, da tega niso storili povsod: "Nekje se je delalo z enim namenom, drugje z drugim."
Kot v posmeh lastnikom, ki imajo zdaj parcele na obalnem pasu, pa se ob njihovih kompleksih zdaj gradi sprehajališče, ki naj bi povezalo kompleksa Kempinski in Petram.
Po navedbah Bosnićeve je mesto Umag samo sebi dalo gradbeno dovoljenje, da gradijo na pomorskem delu, kar pa ni v državnem interesu. Dodaja: "Kapital lahko, ljudje pa ne? Takšna je trenutna situacija. Saj veste, kako je s tem, velike ribe žrejo majhne."
Naša sogovornica med drugim pravi, da gredo tamkajšnja dogajanja v nos tudi mnogim domačinom. Sumi, da občinski odloki želijo predvsem znižati vrednost parcel majhnih lastnikov. "In ko se poceni dokopljejo do teh parcel, se verjetno načrt lahko spet spremeni," še opozarja Bosnićeva, predvsem pa se morajo domačini boriti za svoje človekove pravice.
To ni spor med domačini in prišleki. Slovenci so tukaj očitno dobrodošli lastniki, seveda če imajo skoraj 400.000 evrov, za kolikor tudi slovenski posredniki ponujajo nakup apartmaja v Petramu. To, pravi naša sogovornica, je boj bogatih, ki izrivajo običajne državljane s hrvaške obale.
KOMENTARJI (156)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.