Tla v Sloveniji se pogosto tresejo. Ali bodo blagim sledili močnejši potresni sunki?

V Sloveniji so se včeraj dvakrat tresla tla. Prvič je bilo žarišče potresnega sunka 15 kilometrov severozahodno od Solčave, drugič pa tri kilometrov jugovzhodno od Topolščice. Magnituda prvega sunka je bila 1,1, drugega pa 1. Le dan prej so avtomatske seizmološke postaje namerile kar štiri sunke. Najmočnejša sunka sta bila 10 kilomoetrov vzhodno od Ribnic z magnitudo in 3 kilometre jugovzhodno od Bovca z magnitudo 1,6. Potres z magnitudo 0,5 je stresel okolico Anhova, potresni sunek z magnitudo 1 pa je stresel območje 11 kilometrov severovzhodno od Vidma v Italiji.

Avtomatske postaje so sicer v zadnjih dveh tednih vsak dan beležile blage potresne sunke. Najmočnejši so bili prejšnji torek in sredo. V torek je sunek z magnitudo 1,6 stresel Ivančno Gorico, v sredo pa sta dva sunka z magnitudama 2,5 in 2,6 stresla okolico Kostela, južno od Kočevja. V četrtek je nato še en sunek z magnitudo 2,1 stresel okolico Velikih Lašč.

V Sloveniji zmerna potresna nevarnost

Zakaj je temu tako, smo povprašali dežurnega seizmologa Matjaža Godca. Kot je pojasnil, Slovenija leži na stiku evrazijske in afriške plošče. Na stikih plošč so potresi običajni. Pri nas lahko to pomeni potresno aktivnost v Posočju, lahko na ilirsko bistriškem ali kje drugje. V splošnem Slovenijo uvrščamo med območja z zmerno potresno nevarnostjo, pojasnjuje.

Ali se bo tresenje tal nadaljevalo, ni mogoče napovedati. Dodaja, da potresi v zadnjem obdobju ne predstavljajo fizične nevarnosti in običajno ne napovedujejo močnejših potresov. Je pa življenje ob pogostem zaznavanju potresov zelo stresno.

Na vprašanje, kako pogosto se zgodi, da se tla ponekod tresejo vsak dan z magnitudo vsaj 1, pa odgovarja, da smo imeli v novejšem času v Sloveniji kar nekaj potresnih rojev, to je potresna aktivnost, ki je trajala nekaj mesecev, in sicer leta 1990 Dobrepolje, leta 2010 Naklo, leta 1989 Banjščice in leta 2010 Postojna.