Težave na sodiščih, v bolnišnicah in zaporih

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik je na današnji seji DZ pri predstavitvi poročila za leto 2007 izpostavila zlasti varovanje pravic ranljivih skupin, kot so otroci in starostniki. V ospredju poročila so sicer tudi nerealizirane odločbe ustavnega sodišča, sodni zaostanki in povečanje pobud varuhu zaradi mobinga na delovnem mestu.

Poslanci kritični do poročila

Poslancu SDS Vinko Gorenjaku se se zdi nesmiselno, da je varuhinja v poročilu omenjala nemško etnično manjšino in potrebo, da se do tega vprašanja opredelita vlada in parlament. Po njegovem namreč ni pametno, da se take stvari poudarjajo v poročilu, saj "gredo te stvari tudi v tujino". Poslanec sicer ocenjuje, da je položaj omenjene manjšine v Sloveniji urejen dovolj dobro.

Gorenjak podpira varuhinjo, ko ta v poročilu opozarja na slabe pogoje v zaporih, opozarja pa, da bi morala varuhinja pogledati tudi bolnike na kakšnem bolnišničnem oddelku, "kjer umirajo na nekaj kvadratnih metrih. Ali pa recimo delavce steklarne Rogaška Slatina, ki pri bistveno več kot 31 stopinjah Celzija pihajo tekoče steklo in za to dobijo 500 evrov ali manj," je dejal.

Poslanec SNS Srečko Prijatelj je ocenil, da je poročilo varuhinje nepopolno, pristransko in predvsem neslovensko. Po njegovem namreč poročilo ne izraža resnične problematike, s katero so soočeni državljani in državljanke. Poročilo namreč ne obravnava socialne stiske, ki so jo deležni iz dneva v dan, prav tako ne krivic, ki so povzročene zaradi privilegijev posameznikov. Gvido Kres (SLS) je v svojem nastopu opozoril na krivice, ki jih doživljajo vojni oškodovanci. Pri tem ne gre toliko za vprašanje odškodnin, ampak predvsem za zadoščenje, pravi poslanec. Z njim se je strinjal poslanec LDS Borut Sajovic. Dodatno je opozoril, da si vsakdo zasluži ime, priimek in pravico do groba, "pravice iz tega naslova pa si zaslužijo tudi njegovi svojci". "O tem zato enostavno več ne smemo razpravljati, pač pa moramo to uresničiti," je dejal.

Varuhinja predstavila poročilo

Varuhinja je izpostavila, da se je število pobud v letu 2007 povečalo, in sicer za 11 odstotkov, v letu 2008 pa jih je bilo še 19 odstotkov več. Največje povečanje pobud je bilo na področju gospodarskih javnih služb, na področju otrokovih pravic in sociale.

Čebašek - Travnikova v poročilu opozarja na enake težave kot leta 2006, med drugim na nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča, na problem izbrisanih, sodne zaostanke, varstvo osebnih podatkov, nedopustno poseganje medijev v zasebnost otrok, na vse več anonimnih prijav glede pravic na delovnem mestu in na pojav nasilja v šolstvu. Izpostavila je tudi prezasedenost zaporov, opozorila na slabe bivalne razmere in na kadrovsko pomanjkanje v zaporih.

Kot je pojasnila, v poročilu v ospredju ostaja področje pravosodja (sodnih zaostankov) in neizvršenih odločb ustavnega sodišča. Teh je namreč 18, med njimi ustavna odločba o izbrisanih. "Kako lahko verjamemo v pravno državo, če se niti odločbe ustavnega sodišča ne upoštevajo?" se sprašuje.

Poleg dolgotrajnosti sodnih postopkov je izpostavila nezadovoljstvo z delom sodnih izvedencev. Premalo je bilo tudi izkoriščenih alternativnih možnosti za reševanje sporov, veliko pritožb pa je bilo tudi na delo odvetnikov, je še opozorila. Skrbi jo povečanje števila zadev s področja socialnega varstva, kar po njenih besedah kaže na večjo stopnjo revščine, ter okoljevarstva in otrokovih pravic. Na tem področju si prizadeva za ustanovitev inštituta zagovornika otrokovih pravic. Prav tako je izpostavila problematiko nasilja v šolah.

Posebno pozornost je namenila vse večjemu številu anonimnih prijav s področja delovnih razmerij, in sicer iz državne uprave. Izpostavila je tudi šikaniranje na delovnem mestu.

Z nekaterimi ministrstvi imajo težave

Glede sodelovanja varuha z različnimi institucijami je dejala, da največ sodelujejo z ministrstvi, ki pa se po svoji odzivnosti in kooperativnosti med seboj razlikujejo. Kot pravi, imajo z nekaterimi težave, denimo z ministrstvom za okolje in prostor, medtem ko se sodelovanje z zunanjim ministrstvom ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve počasi izboljšuje.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je povedala, da se je prejšnja vlada zavedala težav, zapisanih v poročilu. Tako je zaradi večje zaščite delavcev sprejela novelo zakona o delovnih razmerjih in uvedla projekt Lukenda, s katerim bi zmanjšala sodne zaostanke.

Naredila je tudi načrt za zaščito mladoletnikov, zagotovila posebno uradnico za zagotavljanje načela enakosti znotraj urada za enake možnosti, sprejela pa je tudi zakon o preprečevanju nasilja v družini in zakon o duševnem zdravju, je povedala. Kljub temu po besedah ministrice novo vlado na tem področju čaka še veliko dela, zato bo budno prisluhnila ugotovitvam iz poročila.

Potrata upa, da se standard spoštovanja človekovih pravic ne znižuje

Kot je v predstavitvi stališča PS SD povedala Majda Potrata, v PS ocenjujejo, da se je inštitucija varuha utrdila. Opozorila je, da se je število primerov, ki jih obravnava varuh, povečalo, in izrazila upanje, da to ne pomeni zniževanja standarda spoštovanja človekovih pravic. Po oceni Potrate poročilo "pred nas postavlja zahtevno nalogo, da razmišljamo in presodimo, kakšno je stanje človekovih pravic, in ko se je med mnogimi primeri treba odločiti, komu dati poseben poudarek".

Pri tem je sama posebej izpostavila vprašanje izbrisanih in napovedala, da SD ne bo podprla dopolnila SDS k priporočilu glede izbrisanih. Po omenjenem dopolnilu bi DZ vladi priporočil, naj pri reševanju problematike izbrisanih obravnava vsak primer posebej, izključili pa naj bi tudi možnost izplačila odškodnin. Po prepričanju Potrate in SD bi takšno dopolnilo pomenilo rušenje avtoritete ustavnega sodišča, zato bo SD podprla svoje dopolnilo, po katerem naj vlada v primeru izbrisanih dosledno uresniči odločbo ustavnega sodišča, je napovedala Potrata.

Kot poseben problem je izpostavila problematiko azilantov in ob tem izrazila prepričanje, da sedanji inštitut zagovornika azilantov v postopkih pridobivanja azila ne zagotavlja njegove neodvisnosti. Prepričana je tudi, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti, ko gre za sprejemanje zakonov, ki se dotikajo človekovih pravic in svoboščin.

SDS: Varuhinja ni ostala le pri besedah

Vlada je v prejšnjem mandatu sprejela vrsto zakonov za boljše varovanje človekovih pravic, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejala Eva Irgl (SDS). Pri obravnavanju kršenja človekovih pravic pa gre po njenem mnenju za dvojna merila, odvisna od politične pripadnosti. "Ni pomembno, kaj kdo izreče, temveč kdo izreče," je prepričana.

Irglova je izpostavila, da varuhinja ni ostala le pri besedah, ko je v začetku napovedala posebno skrb ranljivim skupinam. Nekdanji varuh je namreč po besedah poslanke pozabljal na nekatere posameznike v družbi. Kot je prepričana, so v Sloveniji posamezniki, ki že leta opozarjajo na svoje pravice, "a o tem ne govorimo". Navedla je oškodovance medvojnega in povojnega nasilja, ki po njenem mnenju niso slišani zato, ker za seboj nimajo t. i. levih organizacij in medijev.

Varuhinja se po besedah poslanke ukvarja z izbrisanimi, ne ukvarja pa se z žrtvami medvojnega in povojnega nasilja. "Vzpostavljajo se dvojna merila, saj sta vprašanji enako pomembni. Pahorjeva vlada se postavlja za izbrisane, ne priznava pa načrtne likvidacije več tisoč Slovencev po drugi svetovni vojni. V luči obravnavanja enakih možnosti imajo žrtve povojnega nasilja neurejen status, a spet veljajo dvojna merila," ocenjuje Irglova. Pojasnila je, da v SDS zagovarjajo ustavni zakon o izbrisanih, a ne morejo sodelovati pri načrtu SD, ki želi nasprotnikom osamosvojitve Slovenije izplačati odškodnine. Po njenem mnenju bi bile namreč s tem kršene pravice slovenskih državljanov.

Opozorila je, da se je v prejšnjem mandatu preko medijev v javnost pošiljalo sporočila, da je bila vlada nekdanjega premierja Janeza Janše tista, ki ni spoštovala človekovih pravic, ter da je bila tedanja opozicija tista, ki jih je spoštovala. Velikokrat se je izkazalo obratno, meni Irglova. Pri tem je izpostavila dvojna merila pri obravnavanju kršenja človekovih pravic in dejala, da so v prejšnjem mandatu obravnavali nekaj grobih posegov v človekove pravice s strani sedanje koalicije, ki se niso pojavili v poročilu varuhinje. Kot je ob tem dejala, je Janševa vlada sprejela vrsto zakonov, ki vzpostavljajo boljšo podlago za varovanje človekovih pravic, pri čemer navaja zakon o istospolnih zakonskih skupnostih, zakon o pacientovih pravicah, o verski svobodi, zakon o duševnem zdravju in zakon o preprečevanju nasilja v družini.

Irglova je pozornost namenila tudi vprašanju medijev in senzacionalističnemu poročanju in tudi na tem mestu opozorila na dvojna merila. Navedla je afero Patria, pri čemer je po njenih besedah prišlo do nedopustne obtožbe nekdanjega premierja. Izpostavila je še sovražni govor v medijih in nedopustno razkrivanje identitete otrok v medijih, ki se stopnjujejo kljub opozarjanju varuhinje.