Mlad, brez delovnih izkušenj in z veliko željo po zaposlitvi

Leta 2014 je Generalna skupščina Združenih narodov 15. julij razglasila za svetovni dan veščin mladih. Tako je želela povečati zavedanje o pomenu vlaganja v razvoj veščin mladih, ki bi tako lažje prišli do svojih prvih zaposlitev.

Vsi vemo, da dokazilo o končanem šolanju ni dovolj. Le papir vam ne bo prinesel zaposlitve.

Potrebujete tudi veščine. A kako do njih, če pa si večina delodajalcev želi delavcev, ki že vse znajo in obvladajo? Misel, da bi vlagali v še nepopisan list papirja, se večini namreč upira. A niso v igri le delodajalci in podjetja. Mladi se lahko delovnih veščin učijo tudi pri starejših posameznikih, torej zunaj delovnih okolij.

Združeni narodi si sicer želijo spremeniti miselnost delodajalcev, a vse gre zelo počasi. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je dejal, da primerjava med mladimi in starimi kaže, da je kar trikrat bolj verjetno, da bo brezposelne prav mlajše osebe. Slednje so tudi tarča izkoriščevalskih pogodb, ki so le začasne narave, prav tako so prisiljene v opravljanje pomožnih oziroma obstranskih nalog. Številni mladi imajo tudi težave, saj jim starejši kolegi ne želijo predati znanja, podjetja tudi velikokrat ne vlagajo v mlade zaposlene.

Še večje razlike se kažejo, če primerjamo mlade moške in ženske. Slednje so v še slabšem položaju, in sicer le zaradi svojega spola.

V Združenih narodih so prepričani, da imajo vsi otroci in mladi pravico do izobrazbe, a poudarjajo, da to ni dovolj. Zato svetujejo: razvoj veščin pri mladih bo izboljšal njihovo zaposlovanje.

Miselnost se spreminja

Časi naših staršev, ko so uživali v rednih delovnih razmerjih, z vsemi pravicami in pri istem delodajalcu kar nekaj desetletij, so mimo. Že dolgo poslušamo, da si delovno mesto moramo ustvariti sami. Naj ne posedamo križem rok in le pošiljamo prijav na delovno mesto. To se lahko vleče mesece in leta, čas za nabiranje izkušenj in veščin pa gre mimo. Če morda pridete na razgovor k potencialnem delodajalcu, boste težko odgovorili na vprašanje, kaj ste počeli v vsem tem času. Če pa boste čas iskanja redne zaposlitve izkoristili za razvoj svoje podjetniške želje ali razvoj delovnih veščin, pa bo morda delodajalec prepoznal dobrega bodočega delavca. Morda pa se vaša podjetniška ideja celo tako razvije, da boste na koncu postali vi delodajalec.

In še nekaj nasvetov: delajte na močni socialni mreži. Naj "vaša vas" stoji za vami, vi pa stojte za vsemi, ki vas podpirajo. Vzajemna pomoč in podpora sta ključnega pomena.

Mreža je pomembna tudi zato, ker kar okoli 80 odstotkov zaposlitvenih priložnosti pride do vas prav prek poznanstev, kažejo statistike iz tujine. Če ne drugega, vas bo prijatelj morda opozoril na zaposlitveni oglas, ki ga je nekje zasledil.

Morda imate s prijatelji idejo, ki jo lahko razvijete? Razmislite, kdo je dober v čem in začnite.Veliko uspešnih slovenskih startupov je začelo prav tako – prijatelji ali sošolci, ki med klepetom spoznajo, da imajo super idejo, pa tudi znanje in zagon, da jo uresničijo.

Pomembno je tudi, da raziščete, katera znanja in veščine želijo vaši potencialni delodajalci. Sami raziskujte in se učite. Če imate možnost in denar, lahko vložite v sebe tudi s kakšnim tečajem ali opravite nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Ne osredotočite se le na iskanje zaposlitve za nedoločen čas. Če vam uspe – čestitke, drugače pa bi bilo dobro, da kot iskalec prve zaposlitve sprejmete različne delovne izzive. Vse jih boste lahko predstavili kot delovne izkušnje.

Pazite, kaj delate med študijem

Veliko mladih se v času študija "zaštrika" z opravljanjem priložnostnih del, ki nimajo nič skupnega s tem, kar študirajo. Če študirate veterino, ves čas pa delate le v strežbi, boste po zaključku študija imeli težavo, saj ne boste več v pravih krogih. Pazite torej, da vas tipična študentska dela ne odnesejo preveč na odprto morje, kjer boste izgubili stik s svojo stroko. Je pa že marsikdo s študentskim delom prišel do redne zaposlitve, saj je delodajalec v študentu zaznal potencial, ki ga ni želel spustiti iz rok.

Zahtevajte ukrepe države

In da ne bo zvenelo, da ste za svojo brezposelnost krivi sami, saj se velikokrat dogaja prav to, da pristojne institucije prelagajo odgovornost za takšno stanje na mlade posameznike. Jasno je, da lahko veliko storite tudi sami, a če država ne vlaga v razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, če ne podpira podjetniških idej in mladim ne olajša poti do uspeha, če jih preobremenjuje z raznimi dajatvami, potem se lahko zgodi, da mladim kljub obilo dobre volje in zagona ne uspe. Zato je dobro, da mladi in njihove organizacije še naprej zahtevajo ukrepanje in podporo države.

In za konec: ne obupajte. Tako kot ni 29-letni Daniel Kan, ki je ob koncu študija pošiljal prošnje za zaposlitev, najmanj 35 potencialnih delodajalcev pa ga je zavrnilo. Leta 2014 je šel v podjetniške vode in postavil na noge startup Cruise Automation, slednje pa je za milijardo ameriških dolarjev kupil General Motors.