Hanžek je poudaril, da postavljanje svojih pravic nad pravice drugih vedno vodi do vojn ali iztrebljanj in obljubil, da se bo zavzemal za sprejetje nacionalne strategije varovanja človekovih pravic. Amnesty International Slovenije je zato pozval slovenske šole, naj v okviru akcije proti diskriminaciji, ki so jo začeli na dan otrokovih pravic 20. novembra, opozorijo na z diskriminacijo neposredno povezan problem mučenja otrok. Tako so mnoge šole po Sloveniji v sodelovanju z International Slovenije ob 10. decembru pripravile delavnice, pogovore, razstave in druge akcije, s katerimi so javno opozorili, da ni izgovora, ki bi opravičil teptanje človekovih pravic in mučenje. Med sodelujočimi šolami so Osnovna šola Pišece in Bizeljsko, Gimnazija in Srednja gostinska šola Tolmin ter Srednja trgovska šola Maribor, na kateri deluje najstarejša srednješolska skupina Amnesty International, ob dnevu človekovih pravic pa so njeni člani v Europarku opozarjali na kršitve človekovih pravic po svetu.
Zunanje ministrstvo ob dnevu človekovih pravic
Slovensko zunanje ministrstvo se je ob današnjem mednarodnem dnevu človekovih pravic pridružilo pozivom Združenih narodov k univerzalnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija se pridružuje razumevanju univerzalnosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po katerem grobe in sistematične kršitve niso izključno notranja zadeva držav. Po mnenju zunanjega ministrstva je današnji dan primerna priložnost za kritičen razmislek o uveljavljanju mednarodnih standardov nasploh ter tudi o stanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji.
Ob tem poudarjajo, da so septembrski teroristični napadi na ZDA sicer na grozovit način opomnili na ranljivost človekovega obstoja, vendar potreba po varnosti ne sme ogroziti uveljavljanja že doseženih splošno veljavnih standardov človekovih pravic. Zunanje ministrstvo tudi izpostavlja potrebo po globalnem sodnem mehanizmu za sojenje storilcem najhujših kaznivih dejanj zoper sočloveka ter poudarja pomen pravice do enakopravnosti in nediskriminacije. Tako je državni zbor 22. novembra letos ratificiral rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje storilcem genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in agresije. Slovenija se tako uvršča v skupino prvih 60 pogodbenih strank statuta in s tem med ustanovne članice bodočega Sodišča.
Slovenija je tudi pogodbena stranka številnih mednarodnih pogodb, ki prepovedujejo diskriminacijo. V Durbanu v Južni Afriki se je septembra letos udeležila konference ZN za odpravo rasizma, rasne diskriminacije in s tem povezane nestrpnosti. V okviru priprav na konferenco in nadaljnji postopek uresničevanja tam sprejetih sklepov je slovenska vlada 21. avgusta podala izjavo o 14. členu mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. S to izjavo Slovenija odboru za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije priznava pristojnost sprejemanja in obravnavanja pritožbe ljudi pod slovensko jurisdikcijo glede kršitve pravic, izhajajočih iz pogodbe o odpravi vseh vrst rasne diskriminacije.
Predsednik državnega zbora sprejel invalide in ledvične bolnike
Predsednik DZ Borut Pahor je ob mednarodnem dnevu človekovih pravic in ob nedavnem dnevu invalidov sprejel delegacijo Sveta invalidskih organizacij Slovenije pod vodstvom predsednika Borisa Šuštaršiča in predstavnike zveze društev ledvičnih bolnikov pod vodstvom predsednika Braneta Tometa.
Pahorja so sogovorniki seznanili z dejavnostjo sveta in društva, Šuštaršič pa je predstavil pobudo za spremembo 14. člena slovenske ustave, ki govori o enakosti pred zakonom. Ta naj bi po novem vseboval tudi enakost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na invalidnost. Pahor je poudaril, da gre v omenjenem primeru za pobudo, ki še nima statusa predloga, bo pa z njo seznanil članice in člane ustavne komisije, so sporočili iz kabineta predsednika DZ. Invalidi so Pahorja obvestili tudi o problemih poimenovanja invalidov oz. invalidskih organizacij, prepočasnem sprejemanju predloga zakona o invalidskih organizacijah in problemu odsotnosti krovnega invalidskega zakona.
Tudi delegacija zveze društev ledvičnih bolnikov je poudarila problem svojega statusa. Po njenem mnenju namreč predpisi ne določajo, da so ledvični bolniki izenačeni z drugimi invalidi, čeprav imajo priznano 100-odstotno telesno okvaro, poleg tega pa je opozorila tudi na problematiko prevozov za ledvične bolnike.
Zgodovina svetovnega dneva človekovih pravic
Svetovni dan človekovih pravic se po svetu obeležuje že od leta 1948, ko je bila 10. decembra v Parizu sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic. Deklaracija naj bi predstavljala skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje. Vsako leto ob 10. decembru tako po vsem svetu potekajo različne akcije in manifestacije, s katerimi različne organizacije in posamezniki opozarjajo na pomembnost človekovih pravic in njihovo varovanje.
Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston je ob tem dnevu opozoril, da je bilo letošnje leto slabo za človekove pravice, saj je bilo preveč ljudi po svetu še naprej zatiranih, sodno preganjanih, zaprtih, mučenih in tudi umorjenih.
Generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer pa je ob mednarodnem dnevu človekovih pravic poudaril, da terorizma samo z nasiljem ne bo mogoče premagati, premagan bo, ko bodo prevladale demokracija in človekove pravice. "Ena mojih glavnih skrbi je, da bodo akcije proti terorizmu temeljile na univerzalnih vrednotah, tako da ne bodo zmagali sovražniki teh vrednot, ki zavračajo svobodo in demokracijo," dodaja Schwimmer.