Pozitivna Slovenija obstruirala sejo. NSi: 'To je anarhistično dejanje'

Na seji ni bilo poslancev Pozitivne Slovenije, ki so se odločili za obstrukcijo, saj se niso strinjali z obravnavo zakonodaje po nujnem postopku.

Po besedah vodja poslancev PS Janija Möderndorferja se pod takšnim časovnim pritiskom ne morejo razviti "normalne diskusije, je nemogoče, da bi razpravljali o tem, kaj je prav in kaj ne". V PS zato menijo, da se obravnava treh davčnih zakonov prav danes ni zgodila naključno, ob čemer se Möderndorfer sprašuje, zakaj so se ti zakoni pojavili v DZ prav dan pred stavko v javnem sektorju.

Dejstvo je, pravi vodja poslancev PS, da po "tekočem traku sprejemamo nekaj, na kar socialni partnerji sploh niso imeli možnosti vplivati", sploh pa po njegovem mnenju ne poslanci. Obstrukcija obravnave in sprejemanja zakonov je tako po njegovih besedah "samo eden od načinov, kako opozoriš vlado, ki hoče brez parlamentarne demokracije uveljavljati svoj prav".

"Spremembe bi lahko prebrali v eni uri"

Na obstrukcijo PS so se odzvali tudi v koalicijskih strankah. Poslanec SDS Marko Pogačnik je dejal, da v SDS menijo, da bodo vsi trije zakoni prispevali k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in k boljšemu poslovnemu okolju.
"Imamo občutek, da se nekateri ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati, v kakšno resno situacijo je zašlo slovensko gospodarstvo in da bo treba nekatere zakone sprejeti tudi po nujnem postopku," je dejal Pogačnik. Ob tem v SDS ocenjujejo, da bosta učinka teh treh zakonov približno en odstotek rasti BDP in zmanjšanje brezposelnosti za 0,5 odstotka.

Glede dviga DDV menijo, da je to skrajni ukrep in da bi bilo smiselno prej sprejeti druge ukrepe. Po njihovem mnenju ima namreč dvig DDV nekaj negativnih posledic. Ob tem je Pogačnik izpostavil, da bi se davek neenakomerno razporedil med tiste z višjimi in tiste z nižjimi dohodki ter da bi bolj prizadel tiste z nižjimi dohodki, dvig DDV pa bi povzročil tudi nekonkurenčnost.

Jožef Horvat iz Nove Slovenije pa je zanikal, da vlada »histerično hiti« in dodal, da je obstrukcija treh točk seje državnega zbora neodgovorno, celo anarhistično dejanje. Prav tako je po njegovem šlo le za spremembo nekaj členov zakonov in "vsak, ki ima voljo preučiti takšne predloge zakonov, ima dovolj eno uro dela". Z danes sprejetimi zakoni pa, tako Horvat, dajejo gospodarstvu možnosti za razvoj.

Horvat je še spomnil, da je Pozitivna Slovenija zaradi izkušenj v gospodarstvu med drugim ponosna na svojega predsednika Zorana Jankovića, zato v NSi ne morejo razumeti, da poslanci te stranke niso bili prisotni pri sprejemanju zakonov, ki dajejo zagon gospodarstvu.

Kaj prinašajo sprejete novele?

Novela zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 ne glede na veljavne kolektivne pogodbe predvideva zamik izplačila regresa v javnem sektorju za en mesec, in sicer z maja na junij. Prav tako naj regres v podjetjih, ki so v več kot četrtinski lasti države, ne bi smel preseči minimalne plače oziroma 763 evrov bruto ali 584 evrov neto, vse dokler gospodarska rast v tekočem letu ne preseže 2,5 odstotka.

Finančni minister Janez Šušteršič je poudaril, da je sprejetje zakona nujno že zato, ker bi s tem pridobili dodaten čas za nadaljevanje pogajanj s sindikati o ukrepih za uravnoteženje proračuna. Omejitev regresa v podjetjih v državni lasti pa po njegovih besedah predstavlja tudi neko pogajalsko izhodišče, ki ga bodo sindikati večinoma sprejeli pozitivno.

Zakonu so nasprotovali v SD, kjer so opozarjali, da zakon ni usklajen s socialnimi partnerji.

Za razbremenitev gospodarstva in zagon gospodarske rasti

V nadaljevanju seje je DZ s 50 glasovi za in sedmimi glasovi proti potrdil tudi predlog novele zakona o dohodnini. Sprva je predlog predvideval spremembo trenutno zelo progresivne dohodninske lestvice v Sloveniji, in sicer tako, da bi se povišala davčna osnova za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni davčni stopnji. A je matični odbor za finance in monetarno politiko v ponedeljek ta predlog z dopolnilom črtal iz zakona.

Poslanci niso podprli dopolnila SD, v katerem je zapisan predlog dodatnega dohodninskega razreda na ravni 60.000 evrov bruto letno. Predlog je šel v smeri, da se bolj obdavči bogatejše, posledično pa naj bi se v državni proračun letno steklo 40 milijonov evrov.

Šušteršič je pojasnil, da gre pri zakonu o dohodnini za poviševanje dveh olajšav, ki jih uveljavljajo osebe, ki opravljajo dejavnost oz. samostojni podjetniki.

Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj se analogno s spremembami zakona o dohodku pravnih oseb povišuje na 100 odstotkov, olajšava za investicije pa se povišuje s sedanjih 30 na 40 odstotkov.

Za olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj

Brez težav so poslanci podprli tudi novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Šušteršič pravi, da gre tudi pri tej noveli za olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj, ki se povišuje na 100 odstotkov, in za olajšavo za investicije, ki se povišuje na 40 odstotkov, obenem pa se odpravlja omejitev zneska priznane olajšave.

Tretji ukrep pa je postopno zniževanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb, in sicer letos z 20 na 18 odstotkov in potem vsako nadaljnje leto za eno odstotno točko navzdol, dokler se 2015 ne pride do 15-odstotne stopnje.

Matevž Frangež iz SD pa je izpostavil, da bo v celotnem obdobju do leta 2015 zaradi spremembe pri obdavčitvi za 266 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov, s čimer se bo izrazito povečal tudi strukturni primanjkljaj. Poudaril je, da bo imel predlog novele minimalne učinke na vse elemente BDP.