Kandidat za predsednika KPK Šumi poudarja preventivo, integriteto in ozaveščanje o korupciji

Kandidat za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi poudarja moč preventive, ozaveščanje ljudi o korupciji in njihovo integriteto. Kot je 45-letni kandidat povedal na današnji javni predstavitvi, želi s svojim znanjem in izkušnjami izboljšati ugled komisije v javni sferi.

Šumi, ki ga namerava predsednik republike Borut Pahor imenovati za novega predsednika KPK, je predstavil svojo vizijo vodenja komisije, ki jo je strnil v sedmih točkah. Poudarja profesionalizem komisije in zaupanje ljudi vanjo, posledično pa krepitev orientacijske komisije, povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki in institucijami. Prepričan je, da je pomembno obveščati o korupciji in krepiti integriteto.

Komisija je po njegovih besedah pomemben državni organ s pomembno primarno preventivno funkcijo in pomembnimi nadzornimi aktivnostmi. Čeprav ne verjame v represijo, so tudi take nadzorne funkcije komisije potrebne, vendar je preventiva po njegovem prepričanju na dolgi rok bolj učinkovita.

Verjame, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pripomore k razvoju komisije in izboljša njen ugled v javnosti. To je po njegovih besedah mogoče s krepitvijo informacijske kulture in integriteto same komisije. "Zelo pomembno je, da je v sami komisiji dobro vzdušje, ki je nenazadnje predpogoj za aktivnosti. V kolikor so te aktivnosti na področju krepitve integritete v javnosti sprejete kot dobre, je to tudi predpogoj za krepitev ugleda institucije v javnosti in seveda zaupanje javnosti v njeno delo," meni kandidat, ki verjame v vodenje z zgledom.

Manjše število prijav korupcije je po Šumijev prepričanju eden izmed pokazateljev nezaupanja v komisijo. Ko bodo ljudje okrepili zaupanje v KPK, bodo posledično rajši prijavljali koruptivna ali kazniva dejanja. Sicer pa kandidatu ni v interesu, da bi bile te številke visoke. Želi si, da bi bile zadeve na tem področju urejene.

Šumi je prve izkušnje na področju krepitve organizacije in osebnostne integritete ter preprečevanja korupcije in drugih oblik neetičnosti pridobival od leta 2007 na Policijski upravi (PU) Kranj. Med letoma 2008 in 2010 je vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov na ravni celotne policije, od leta 2011 je predsednik odbora za integriteto in etiko v policiji, ki deluje kot posvetovalno telo generalnega direktorja policije.

Kot je zapisal v življenjepisu, je od leta 2010 aktiven tudi kot mednarodni strokovnjak v okviru različnih evropskih institucij, kot so Svet Evrope, Skupina držav za boj proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco), Evropska policijska akademija (CEPOL), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

V Transparency International Slovenia so v odzivu na Šumijevo predstavitev poudarili, da si v novem predsedniku KPK želijo kakovostnega sogovornika pri pripravi nekaterih najpomembnejših reform na področju preprečevanja korupcije. Med temi so izpostavili prenovo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, prenos evropske direktive o žvižgačih in prenovo resolucije o preprečevanju korupcije.

Želijo si, da bi KPK z novim predsednikom še bolj prispevala k boju proti korupciji v Sloveniji. Kot so navedli, je zaradi večletne stagnacije na področju boja proti korupciji za izboljšanje stanja nujna močna KPK, zato bo naloga novega vodstva zagotovo krepitev ugleda in učinkovitosti delovanja komisije. "Pričakujemo, da bo novi predsednik bolj dovzeten za sodelovanje z akterji civilne družbe in bo videl pri tem partnerja, s katerim lahko dosega navedene cilje," so še zapisali.

Pahor je Šumija izbral med štirimi kandidati, ki jih je kot primerne ocenila izbirna komisija. Ta je v poročilu o izboru najprimernejših kandidatov zapisala, da je Šumi izredno kompetenten kandidat, z ustreznimi vodstvenimi izkušnjami in izkušnjami na področju dela KPK. Pahor se bo sicer o Šumijevem imenovanju dokončno odločil šele po današnji javni predstavitvi.

Rok, do katerega mora sprejeti odločitev, se mu sicer izteče ta teden. Izbirna komisija mu je namreč seznam najprimernejših kandidatov predložila 9. januarja, predsednik pa ima 30 dni časa, da imenuje predsednika KPK ali pa komisijo obvesti, da ni izbral nikogar od njih in se odloči za vnovičen razpis.

Izbirna komisija je poleg Šumija kot primerne sicer ocenila še namestnika predsednika KPK Uroša Novaka, svetovalko predsednika vrhovnega sodišča Tino Brecelj in višjega sekretarja službe vlade za zakonodajo Janeza Pogorelca.