Pedagoški proces v fizičnem prostoru je izjemno pomemben za kakovost študija in izgradnjo socialne mreže med vrstniki v stroki. Dolgotrajno omejevanje socialnih stikov med študijem na daljavo je povzročilo velik porast psihosocialnih stisk med študentkami in študenti in te imajo nanje večje negativne posledice kot sama bolezen covid-19, so prepričani na ŠOS in VSS.
Prav zato so vodstva univerz, ŠOS in sindikati že poleti pozvali vlado, naj za visoko šolstvo predpiše pogoje PCT, zaposlene in študente pa so večkrat pozvali k cepljenju in skeptikom ponudili strokovne odgovore na njihova vprašanja. "Rezultat tega je najvišja precepljenost zaposlenih na univerzah, najvišja med vsemi dejavnostmi v državi in na UL verjetno dosega okrog 95 odstotkov, močno nadpovprečna je po rezultatih ankete tudi precepljenost študentov," so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot pravijo, se visokošolski zavodi zavedajo pomena doslednega uveljavljanja pogojev PCT, zato na vseh vhodih v stavbe fakultet in akademij strogo preverjajo statuse PCT vstopajočih. "Kar žal precej manj velja za manjše ponudnike storitev, kot so trgovine, gostinski lokali ali izvajalci javnega potniškega prometa," menijo. Študentom, ki niso cepljeni ali prebolevniki, visokošolski zavodi zagotavljajo pogoje za izvajanje samotestiranja v prostorih zavoda.

'Selektivno zaprtje zgolj visokega šolstva bi bil nesorazmeren ukrep'
Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta na sestankih pred pričetkom študijskega leta kot edini način zaostrovanja ukrepov v visokem šolstvu predstavila skrajševanje periode samotestiranja, če se bo epidemija zaostrovala. Trenutno je še vedno predpisano, naj se samotestiranje izvaja enkrat tedensko.
"Če NIJZ ugotavlja, da to ne zadošča več, naj vladi predlaga pogostejše samotestiranje, ki bo omogočalo tako varno obiskovanje predavanj in vaj kot tudi varno druženje, ne pa da zagovarja selektivni 'lockdown' samo za visoko šolstvo. Ta bi oškodoval tudi veliko večino študentov, ki so se cepili," pravijo na ŠOS in VSS, kjer dodajajo, da bi študentje še vedno lahko obiskovali gostilne, trgovine, kinodvorane itd., le na fakultete ne bi smeli hoditi. "Jasno je, da bi bilo selektivno zaprtje zgolj visokega šolstva še en nesorazmeren in nedomišljen vladni ukrep, ki bi povzročil še več nezadovoljstva in nezaupanja v družbi," so dodali.

'Sprašujemo se, ali je epidemiološka služba NIJZ spet kolapsirala'
Po njihovem mnenju bi bilo prav tudi, da direktor NIJZ Milan Krek premisli, ali je naredil vse za ustrezno okrepitev epidemiološke službe NIJZ v tem valu epidemije. Pedagogi v visokem šolstvu delajo sezname prisotnih študentk in študentov na začetku vsakega predavanja ali vaj. Če se zatem izkaže, da je bil v predavalnici ali laboratoriju kdo okužen, fakulteta pošlje seznam udeležencev in njihovih kontaktov na NIJZ, da bi ta izdal karantenske odločbe tistim, ki so imeli rizičen stik in niso cepljeni ali prebolevniki.
"Visokošolski zavodi sami pač nimajo pristojnosti za odrejanje karantene. Vendar žal ugotavljamo, da se po takem obvestilu ne zgodi nič. Sprašujemo se, ali je epidemiološka služba NIJZ spet kolapsirala tako kot lani ob tem času in ji direktor NIJZ tudi letos ni priskrbel kadrovskih okrepitev, da bi lahko tudi med visokim valom epidemije sledila okužbam in ažurno izdajala karantenske odločbe," so zapisali.
Sprašujejo se tudi, ali NIJZ ažurno izdaja karantenske odločbe zaposlenim, če jih študentom ne. "Če zaposleni nima izdanega bolniškega staleža ali karantenske odločbe, nima podlage, da bi po rizičnem stiku smel ostati doma (razen če koristi letni dopust, ki služi nečemu drugemu), zato mora hoditi v službo in tam potencialno širi okužbo med sodelavci," so zapisali in dodali, da je bil to pred enim letom eden glavnih generatorjev dolgega drugega vala.
"Preden direktor NIJZ krivi za sedanji val epidemije ravno študentsko življenje, naj premisli, kaj lahko izboljša v izvajanju nalog NIJZ in v veljavnih epidemioloških pravilih, da bodo vse dejavnosti potekale čim bolj varno," so še zapisali v sporočilu za javnost.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.