O verskih skupnostih, njihovi vlogi in pomenu v državi in družbi ter odnosu med državo in vero nasploh danes pri predsedniku republike Janezu Drnovšku svoja mnenja soočajo ugledni predstavniki politike, posameznih verskih skupnosti in civilne družbe, med njimi akademiki, teologi, sociologi in zgodovinarji. Vabljeni k razgovoru so izpostavili potrebo po poglobljenem dialogu med obema "partnerjema", spoštovanje do verskih skupnosti, govora je tudi o pripravljenem gradivu za zakon o verski svobodi.
Ustava predvideva ločitev države od verskih skupnosti, po drugi strani pa vsakemu državljanu zagotavlja svobodo verske izbire in tudi enakopravnost vsem državljanom pri tem. Vere igrajo pomembno vlogo, igrale so jo v vsej človeški zgodovini, čeprav ta vloga ni vedno pozitivna. Kadar gre za različna nasprotja, napetosti, konflikte v svetu, so ti velikokrat pogojeni z razlikami med narodi in med etničnimi skupnostmi, je uvodoma dejal gostitelj pogovorov predsednik Janez Drnovšek.
Religije pri tem velikokrat ne delujejo pomirjujoče, ampak velikokrat še prilivajo olje na ogenj. Takih situacij imamo danes po svetu veliko in včasih izgleda, da prihaja do novih verskih napetosti in konfliktov tudi tam, kjer jih že dolgo ni bilo ali jih sploh ni bilo, je poudaril predsednik.
Profesor na fakulteti za družbene vede Frane Adam meni, da so verske skupnosti koristne z vidika družbenega razvoja in da bodo vedno bolj prisotne v civilni družbi. Zato mora družba ohraniti dialog. Ločitev države in vere je po njegovem mnenju nesporno dejstvo, ki pa mora biti vzpostavljeno v inkluzivnem in ne ekskluzivnem smislu.
Nasprotno je paroh srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković prepričan, da država ne more brez cerkve, niti obratno. Prepričan je, da bosta obe šli v prihodnost z roko v roki in ne z nasprotji. Tudi on sicer meni, da je delovanje cerkve družbeno koristno, vendar pa zagovarja, da bi verske skupnosti morale ostati avtonomne. Srbska cerkev si bo, kot je napovedal, prizadevala, da bo državotvorna, odprta do drugih verskih skupnosti ter da bo spoštovala tiste, ki sploh ne verujejo.
Akademik France Bernik je v osamosvojeni državi opazil bistveni premik v odnosih z verskimi institucijami. Državo in vernike je zbližala vrsta ukrepov v zadnjih nekaj letih, kot so vrnitev teološke fakultete v sestav univerze, denacionalizacija in vračanje po vojni zaseženega premoženja škofijam in redovom. Razživela se je verska kultura, verniki v zadnjem času kažejo večjo sproščenost. Vendar pa je katoliški cerkvi v vedno bolj posvetni družbi dodeljen položaj, v kakršnem še ni bila; njene množice se krčijo, tudi konkurenčnost med verami postaja močnejša. Ključ za sožitje v teh zapletenih razmerah je po Bernikovem mnenju strpnost.
Pogovore o prihodnosti Slovenije je mogoče v neposrednem video prenosu spremljati tudi prek spletne strani www.prihodnost-slovenije.si.
