Strogi pogoji za izbiro arbitra

Pred enim tednom je predsednik vlade Borut Pahor za člana arbitražnega sodišča predlagal nekdanjega ustavnega sodnika in mednarodnega pravnika Ernesta Petriča. Predsednik Slovenije Danilo Türk pa je takrat dejal, da mora biti arbiter popolnoma neoporečen. Menil je še, da bi veljalo pogledati tudi, ali ga lahko najdemo v tujini. Spomnil je tudi na zakon iz leta 2001, ki jasno določa, da vlada brez predsednika republike arbitra ne bo mogla imenovati.

V zakonu so po mnenju predsednika jasno določena postopkovna pravila za izbiro takega kandidata, od tega, da mora ministrstvo za pravosodje objaviti razpis in nato prijave posredovati predsedniku republike, ki se nato do njih opredeli in potem ime primernega kandidata – ali pa tudi več – pošlje v državni zbor.

Ta nato kandidata potrdi na tajnem glasovanju z večino vseh poslancev, določa zakon iz leta 2001. Pri izbiri arbitra pa je pomembna strokovna teža kandidata in  predvsem njegov vpliv znotraj arbitražnega tribunala.

Kaj določa zakon

Zakon o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč določa, da lahko za službo na mednarodnem sodišču  (zakon pa velja tudi za člane mednarodne arbitraže) kandidira oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega sodnika. To področje pa ureja zakon o sodniški službi.

Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pa je za časopis Delo pojasnil, da je na podlagi teh določb arbiter lahko le slovenski državljan, ki ima za seboj 15 let sodniške službe, 20 let delovnih izkušenj po opravljenemu pravosodnem izpitu. Arbiter je lahko tudi univerzitetni učitelj prava, Ude pa še dodaja, da se vrhovnemu sodniku izteče mandat ob dopolnitvi 70 let.

Izbira kandidatov omejena

Ustavni sodnik Petrič naj ne bi izpolnjeval zgoraj omenjenih pogojev, saj je rojen leta 1936 in presega zakonsko omejitev. "Omenjeni zakon je treba nedvomno uporabljati pri izboru arbitra, ker arbitražni sporazum ne predpisuje drugačne izbire. S tem se izbor kandidatov oži na sedanje vrhovne sodnike, v poštev pridejo tudi profesorji prava, ali pa na člane mednarodnih sodišč iz Slovenije," je še dejal Ude.

Ude še meni, da je mogoče zakon tudi spremeniti, če se izkaže, da so zaradi zakona možnosti za izbiro arbitra zelo omejene. “Čeprav zakon nedvomno ureja imenovanja članov v vse mednarodne arbitraže, je le treba razumeti, da je arbitraža ad hoc povsem nekaj drugega kot mednarodno sodišče," meni Ude. Pojasnjuje še, da v tem segmentu državljanstvo ni pogoj pri imenovanju članov arbitraž. Zato bi po njegovem mnenju bilo potrebno razmisliti o morebitni spremembi  pogojev za izbor  sodnikov v arbitražah med državama.

Čeprav ima tudi logika vsebine spora, ko gre za teritorij, neki smisel, dodaja Ude. "Ko gre za element teritorija, je logika državljanstva sprejemljivejša, ker se lahko vprašamo, zakaj bi bil sodnik, ki ga lahko imenuješ, ravno tujec," so še zapisali v Delu.

Problematična je starost

Ude je za 24ur. com  potrdil, da po sedanjem zakonu mora biti član mednarodnega sodišča, kar velja tudi za arbitražo, Slovenec, hkrati pa mora izpolnjevati pogoje za vrhovnega sodnika, pri njegovi izbiri pa je eden izmed pogojev tudi slovensko državljanstvo.

Če bi za arbitra želeli imeti Petriča, bi bilo potrebno spremeniti Zakon o sodniški službi ali pa Zakon o kandidiranju, ki pa ga ne bi smeli vezati na imenovanje arbitra na zgoraj omenjene pogoje, kot sta državljanstvo in starost. Izrazil je dvom, da bi lahko prišlo do spremembe Zakona o sodniški službi, in da bi zaradi enega arbitra mednarodne arbitraže spremenili ves sistem.

"Moram reči, da jaz pri mednarodnem pravu prekleto malo verjamem v čisto pravo, v glavnem verjamem v interese” je dejal in dodal, da Petrič izpolnjuje vse druge pogoje, tudi strokovne, problematična pa je starost. 

Pavliha tudi za spremembo zakona

Pravni strokovnjak Marko Pavliha je prav tako izpostavil dejstvo, da mora kandidat izpolnjevati splošne pogoje, kot so starost najmanj trideset let, ustrezna pravna izobrazba, vključno s pravniškim državnim izpitom in pa posebne, ki pa so sledeči: uspešno opravljanje sodniške funkcije najmanj petnajst let, (iz)redna univerzitetna profesura na področju prava. Obvladati mora tuji jezik, mora tudi ustrezati morebitnim mednarodnim kriterijem (npr. vrhunski mednarodni ugled), ki jih predpisujejo pravila mednarodnega sodišča ali ratificirana mednarodna pogodba.

Prosto sodniško mesto na mednarodnem sodišču razpiše Ministrstvo za pravosodje v Uradnem listu. Popolne prijave pošlje predsedniku države, ki se opredeli do kandidatov na podlagi mnenja vlade in sodnega sveta. Obrazloženi predlog enega ali več kandidatov posreduje državnemu zboru, ki izvoli potrebno število kandidatov z javnim glasovanjem z večino glasov navzočih poslancev, še dodaja Pavliha.

Dopolnitev zakona naj bi razširila spisek možnih kandidatov, ker bi omogočila kandidaturo tudi osebam, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev za sodnike ustavnega sodišča – slovenskim pravnim strokovnjakom, ki so stari najmanj 40 let.

“Zakon bi bilo treba poenostaviti, tako da o kandidatih ne bi dokončno odločal državni zbor (ki prevečkrat stroko podredi političnim ciljem), temveč bodisi sodni svet, predsednik države ali morda vlada (torej izvršilna oblast), in sicer izključno na podlagi strokovnih kriterijev. To bi bistveno skrajšalo postopek 'domače' izbire in omogočilo slovenski diplomaciji, da bi imela več časa za nabiranje vzajemnih podpor in drugih tovrstnih prijemov. Navedene spremembe bi bile mogoče z delno korekcijo 6. člena in črtanjem 7. člena zakona,” je še zapisal Pavliha.