Podvojeno število bolnikov, ki čakajo na poseg čez vse meje: k revmatologu po 2 letih, na artroplastiko kolena po 3

Statistika Nacionalnega inštituta za javno zdravje kaže, da je 1. novembra letos na prvi pregled v specialistični ambulanti čakalo več kot 95.000 bolnikov, kar je skoraj 10.000 bolnikov več kot leto poprej. Nad dopustno dolgo je čakalo 8694 bolnikov, kar je skoraj 3000 več kot leto prej.

Še bolj se je podaljšala čakalna vrsta za zdravstvene storitve. 1. novembra je čakalo več kot 76.000 bolnikov, to je skoraj 11.000 več kot lani. Skoraj podvojilo se je število tistih, ki na poseg čakajo dlje od dopustne čakalne dobe (lani novembra 8830 bolnikov, letos 15.224).

Najdaljše čakalne dobe za prvi pregled ostajajo na področju revmatologije. Na tem področju se je povprečna čakalna doba v enem letu pomembno povečala. Če je bolnik povprečno 1. novembra lani moral za prvi pregled pri revmatologu čakati skoraj leto (335,3 dneva), pa se leto pozneje v povprečju čakalo še dva meseca in pol dlje (413,8 dneva).

Ob tem je tudi zaskrbljujoče, da na področju revmatologije ni ambulante, ki bi imela čakalno dobo znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob. Na pregled pri revmatologu se denimo v Splošni bolnišnici Novo mesto čaka več kot dve leti (767 dni).

Pri posegih so največje čakalne dobe na področju ortopedije. Na operacijo hrbtenice so bolniki 1. novembra čakali povprečno 431 dni, pred letom dni pa 338 dni. Čakalna doba za artroplastiko kolena se je v povprečju skrajšala, a ostaja visoka. Letos se na ta poseg povprečno čaka 427 dni, lani ob tem času pa 41 dni dlje. V Splošni bolnišnici Jesenice se denimo na artroplastiko kolena in kolka čaka skoraj tri leta.

Fakin: Takšno stanje nekaterim ustreza

Po mnenju generalnega direktorja pretežnega financerja zdravstvenih storitev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Sama Fakina se čakalne dobe podaljšujejo zlasti zaradi staranja prebivalstva in dejstva, da ZZZS ni plačeval preseganja programa.

Že letos bo ZZZS bolnišnicam nakazal skupaj devet milijonov evrov več, poleg tega bo javna zdravstvena blagajna v prihodnjem letu namenila okoli 40 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob. Tako bodo plačevali 10-odstotno preseganje programov na izbranih operacijah, prav tako bodo dodatno financirali izbranih 28 ambulant, vse z namenom skrajševanja čakalnih dob, pravi Fakin. Dodatno bodo tako financirali 2500 operacij in 100.000 pregledov.

A po Fakinovem mnenju je krajše čakalne vrste poleg dodatnega denarja mogoče doseči tudi z drugačno organizacijo. Tako predlaga, da bi tudi v času dežurstva zdravniki dodatno pregledovali bolnike, a je ta njegov večkratni predlog naletel na odpor pri zdravnikih.

Fakin trdi, da če bi zdravnik v času dežurstva obravnaval nekaj dodatnih bolnikov, ki so sicer uvrščeni na čakalno vrsto, bi se te prepolovile. "A čakalne vrste so nekaterim v interesu. Če ji ne bi bilo, tudi ne bi bilo zasebnih ambulant."