Šrot: Tudi sam sem po izobrazbi pravnik

Nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot je danes spet prišel na sodišče, saj se nadaljuje glavna obravnava v sojenju zaradi še enega suma oškodovanja Pivovarne Laško. Šrot, ki je bil v zadevi Istrabenz obsojen na pet let in 10 mesecev zaporne kazni, je ob prihodu potrdil, da je prejel poziv na prestajanje kazni. V zaporu na Dobu se mora zglasiti 3. oktobra. Povedal pa je, da je na vrhovno sodišče vložil zahtevek za varstvo zakonitosti, v katerem je zaprosil tudi za odlog prestajanja kazni.

"Jaz nisem storil nobenega očitanega dejanja, zato pričakujem, da bo pravica na moji strani," je dejal. Ob tem je izpostavil, da je bilo ugotovljenih veliko bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilna pa je po njegovem mnenju tudi vsebina sodbe, je dejal Šrot. Dodal je, da je tudi sam sicer po izobrazbi pravnik. "Postopek je bil izrazito nesorazmerno v korist tožilca," je dejal Šrot.

V sojenju zaradi suma oškodovanja Pivovarne Laško pri financiranju njenega prevzema pričal Veselinovič

Na nadaljevanju sojenja, v katerem Šrota in soobtožene bremenijo očitki o zlorabi položaja in pomoči pri pri tem kaznivem dejanju pri financiranju prevzema pivovarne, je bil kot priča zaslišan nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič.

Glede menedžerskega prevzema Pivovarne Laško je Veselinovič dejal, da je bilo pred leti takšnih prevzemov v Sloveniji zelo veliko. "Mislim, da je politika nekaj časa spodbujala take prevzeme," je dejal. Banka se tako po njegovih besedah ni ukvarjala z zakonitostjo financiranih poslov. "Če država ni želela takšnih prevzemov, bi jih morala prepovedati," je dejal.

Leta 2009, ko je upravo NLB vodil Veselinovič, je banka za nekaj mesecev podaljšala kratkoročno posojilo Infond Holdingu, preko katerega je Šrot obvladoval laško pivovarno, vendar pa posojilo po Veselinovičevem odstopu ni bilo podaljšano, Infond Holding pa je šel v stečaj. Nekdanji predsednik uprave NLB je ocenil, da je politika tedaj blokirala holding.

"V banko sem prišel v podedovano stanje in kredit se je že prej podaljševal, na leto pa se je tudi neto nekoliko poplačeval," je poudaril. Dodal je, da je sicer šlo formalno res za kratkoročno, realno pa za dolgoročno posojilo.

Pojasnil je, da v tistem času največja slovenska banka podjetjem praktično ni dajala novih posojil, temveč je šlo večinoma le za njihovo reprogramiranje. "Če od nekega podjetja zahtevaš, da takoj vrne kredit, težko pričakuješ, da bo to preživelo," je ocenil. Po njegovih besedah je šlo za nekaj čez 130 milijonov evrov posojila, da bi ga povrnil, pa bi Infond Holding najbrž potreboval približno 10 let.

Posojilo je bilo sicer zavarovano z 12,5 odstotka delnic Mercatorja in 20-odstotnim deležem Pivovarne Laško. "V principu je bilo dobro zavarovano, sploh glede na tedanjo vrednost delnic Mercatorja," je poudaril Veselinovič. Preseneča ga sicer, da je varuh konkurence pred leti družbam iz skupine preprečil prodajo Mercatorja, sedaj pa dovolil. "V tistem času je politika zelo aktivno nastopala proti prodaji," je dodal.

Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, ki pa nikoli niso bile poplačane v celoti.

Šrot je po mnenju tožilca Jožeta Kozine s tem, ko je za potrebe refinanciranja prevzemnega projekta prenašal sredstva na Infond Holding, naklepno oškodoval družbo, saj je vedel, da ta posojila, ki so bila že v začetku nezakonita, ne bodo vrnjena. Nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar in nekdanja Šrotova svetovalka Vesna Rosenfeld pa sta obtožena pomoči pri zlorabi položaja.