»Predsedniki parlamentov držav članic štirilaterale brez slehernih pomislekov podpiramo procesa širitve Evropske unije in Nato in izražamo upanje, da bosta oba procesa prispevala h krepitvi stabilnosti, miru in blaginje v tem delu Evrope,« je po srečanju predsednikov parlamentov štirilaterale, ki ji letos predseduje Slovenija, dejal predsednik državnega zbora Borut Pahor.
Na njegovo povabilo so se danes na Bernardinu sestali predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić, predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szili in predsednik italijanske poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini. Sogovorniki so po Pahorjevih besedah sprejeli skupna stališča, v katerih so poleg podpore širitvi EU in Nato izrazili upanje za razorožitev Iraka po mirni poti in znotraj odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov ter enoglasno obsodili nedavni umor srbskega premiera Zorana Đinđiča.
Pogovori o iraški krizi in umoru srbskega premiera
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić je izpostavil pomembnost izražanja podpore miru in stabilnosti v trenutnih okoliščinah svetovne nestabilnosti in iraške krize. Posebej se je zahvalil predsednikom parlamentov držav članic štirilaterale za podporo Hrvaški na njeni poti v EU. Izrazil je tudi prepričanje, da lahko vsi štirje parlamenti, vključeni v štirilateralo, bistveno prispevajo k ohranjanju trajnega miru v Evropi.
Predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szilijeva je poudarila pomembno vlogo vseh parlamentov držav članic EU in Nato, v katerih bodo letos potekali ratifikacijski procesi za širitev obeh povezav. Hkrati je poudarila tudi vse večji pomen takšnih srečanj kot je bilo današnje na Bernardinu, na katerem so govorili tudi o petem in desetem panevropskem prometnem koridorju. S tem se lahko oblikujejo tudi možnosti za gospodarsko sodelovanje med državami, je prepričana Szilijeva.
Predsednik italijanske poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini pa se je osredotočil predvsem na iraško krizo in umor srbskega premiera Đinđiča. Povedal je, da evropski parlamenti s strahom pričakujejo današnjo sejo VS, saj v vseh državah vedo, da vojna ni prava rešitev. Zato je po njegovih besedah nujno delovati proti terorizmu in režimom kot je Huseinov. Casini je tudi izrazil žalost zaradi tragedije v Srbiji, hkrati pa poudaril, da mednarodna skupnost ne sme pozabiti na Balkan. Ob tem je predsednik hrvaškega sabora Tomčić dejal, da je Đinđičev umor dokaz, da terorizem in organizirani kriminal postajata vse močnejša, hkrati pa ne poznata meja. Prepričan je tudi, da med njima obstaja vse tesnejša povezava, ki je še močnejša tam, kjer so politične institucije nestabilne. Tomčić je dodal, da umor predsednika srbskega parlamenta ne bo imel velikega vpliva na Hrvaško, lahko pa bo upočasnil gospodarsko sodelovanje med državama.
Kdaj je začela delovati štirilaterala?
Štirilaterala je začela leta 1996 na vladni ravni delovati kot tristransko sodelovanje Slovenije, Madžarske in Italije. Leta 2000 se je trem državam priključila še Hrvaška. Predsedniki parlamentov so se prvič sestali v Ljubljani leta 1999, kjer so sprejeli deklaracijo, v kateri so se zavzeli za sodelovanje pri vključevanju Slovenije in Madžarske v evro-atlantsko območje, sodelovanje pri izgradnji petega transportnega koridorja, sodelovanje na področju preprečevanja organiziranega kriminala in pomoč beguncem s Kosova. Predsedniki štirilaterale vsako leto sprejmejo nekaj zaključkov, ki so vezani na sodelovanje držav članic štirilaterale.