V uvodnem govoru je predsednik gibanja France Bučar spregovoril o vlogi malih narodov v EU. Bučarjevemu nagovoru in razpravi, ki je opozorila na potrebo po ohranitvi identitete malih narodov v združeni Evropi, je sledil občni zbor gibanja, popoldne pa je bila še slovesna akademija, na kateri je bil osrednji govornik Otto von Habsburg. Gost akademije je bil tudi minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel.
V svojem govoru je minister Rupel poudaril, da bo evropsko združevanje uspešno le, če bodo spoštovane razlike med evropskimi narodi. Slovenija meni, da morajo nacionalne države še naprej ostati temeljni vir in zaščita identitete vsakega naroda, je dejal Rupel. Slovesno akademijo je SPG pripravilo v sodelovanju z Univerzo v Mariboru (UM), ki je ob tej priložnosti predsedniku Panevropske unije Ottu von Habsburgu, prav tako gostu na letnem zasedanju SPG, podelila naslov častni senator UM.
Kot je nadaljeval Rupel, je s ciljem zaščite identitete vsakega naroda v EU treba vso pozornost posvetiti upravljanju s posebnostmi oz. različnostmi. Določiti se morajo področja nacionalnega življenja, kot so jezik, kultura in izobraževanje, ki morajo ostati v izključni pristojnosti držav članic. Po ministrovih besedah je načelo subsidiarnosti temelj za upravljanje s posebnostmi, ki jih v EU prinašajo posamezni narodi. Zaradi lažjega uveljavljanja tega načela se, je dejal, zavzemamo za natančnejšo razmejitev oz. določitev pristojnosti med EU in državami članicami. Poenostavitev pogodb o EU bi prispevala k temu, da bi bilo delovanje EU za državljane bolj razumljivo, je dejal minister in dodal, da je za odpravljanje demokratičnega deficita v sodobni evropski arhitekturi potrebna vzpostavitev učinkovite povezave med nacionalnim političnim procesom in evropskimi zadevami, pri tem pa imajo ključno vlogo nacionalni parlamenti.
Rupel je tudi poudaril, da mora ravnotežje med manjšimi in večjimi državami ostati pomemben element legitimnosti EU. Večje uveljavljanje načel demokratične legitimnosti procesa evropskega povezovanja, politične odgovornosti organov EU in transparentnosti v procesu odločanja je za manjše države ključnega pomena. Žal v razpravi o prihodnosti Evrope včasih nastaja vtis, kot da bosta v prihodnji EU dva kluba držav in da bodo manjše države izključene iz procesa odločanja. Interes Slovenije pa je, da je vključena v vse stopnje procesa odločanja o skupni prihodnosti in da se udeleži tudi naslednje medvladne konference s pravicami članice EU, je opozoril minister za zunanje zadeve. Ob tem je izrazil prepričanje, da evropski integracijski proces ne sme temeljiti zgolj na gospodarskih kriterijih. Združena Evropa mora biti predvsem skupnost, ki temelji na istih duhovnih vrednotah. Prevladati mora evropski duh sodelovanja in enakopravnosti, ki bo izključil načelo majorizacije in prevlade močnejših nad šibkejšimi, je še med drugim povedal Rupel.
Predsednik Panevropske unije in odslej častni senator UM Otto von Habsburg pa se je v zahvalnem nagovoru po podelitvi častnega naziva dotaknil varnostnih vidikov evropskega združevanja. Po njegovem mnenju bi morala Evropa več pozornosti nameniti vprašanju lastne varnosti, ki je eno izmed ključnih vprašanj evropske prihodnosti. "Slovenija, ki je utrpela tujo agresijo, je preživela zahvaljujoč dobri pripravljenosti in odločnosti njenih ljudi. Dosegla je svojo samostojnost, ki pa ne bo nikoli varna, če ne bo močno zasidrana v Evropski uniji, ki bo prav tako pripravljena na najslabše," je poudaril Habsburg, ki je častni naziv UM dobil na pobudo fakultete za kmetijstvo. Ta je podelitev naziva predlagala ob 170. obletnici kmetijskega strokovnega šolstva v Mariboru, v obrazložitvi predloga pa poudarila Habsburgovo znanstveno delo, dolgoletno predsednikovanje Panevropski uniji in njegovo podporo mednarodnemu uveljavljanju Slovenije.
Na občnem zboru se je približno 70 članov SPG ukvarjalo predvsem z organizacijskimi in finančnimi vprašanji, predstavil pa se je tudi novoustanovljeni mariborski regionalni odbor SPG. Na srečanju so bili prisotni tudi predseniki in predstavniki nacionalnih panevropskih gibanj iz Nemčije, Francije, Avstrije in Hrvaške.
Slovensko panevropsko gibanje je lani obeležilo deseto obletnico obnovitve gibanja in sedemdeseto obletnico začetka slovenskega sodelovanja v Panevropski uniji. Začetki te najstarejše organizacije za združeno Evropo sicer segajo skoraj 80 let nazaj, ko so se v nadstrankarski ideji združene Evrope začeli povezovati evropski politiki. Slovenski so se gibanju pridružili leta 1931, ko je bila v sklopu tedanjega jugoslovanskega gibanja ustanovljena slovenska sekcija.