FOTO in VIDEO: Nasilje na praznik dela

Praznik dela je dan, ko delavci sveta s skupnimi močmi opozorijo na svoje pravice in dolžnosti delodajalcev, opominja pa jih tudi na medsebojno solidarnost.

1. maja se spominjamo tudi krvave zadušitve upora delavcev v Chicagu leta 1886. Zahtevali so osemurni delavnik, policija pa je poskušala razgnati množico. Pri tem je prišlo do spopada in eksplozije. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Med žrtvami so bili tudi policisti.

Praznik dela so začeli praznovati leta 1890. V ZDA, od koder praznik izvira, pa se delavcev in njihovih pravic spomnijo prvega ponedeljka v septembru. Na Slovenskem so 1. maj začeli praznovati že na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil v Sloveniji uzakonjen leta 1948.

Nemčija: Spopadi s policijo

Gospodarska kriza je prizadela veliko ljudi. Ostali so brez dela ali pa delajo za minimalni osebni dohodek, s katerim ne morejo preživeti meseca.

Nemiri ob letošnjem prazniku so bili pričakovani. Na tradicionalnih prvomajskih zborovanjih se je v številnih nemških mestih zbralo več deset tisoč ljudi, ki so izražali svoje nezadovoljstvo nad stanjem v državi, ki se je znašla v eni najhujših recesij po drugi svetovni vojni. V Nemčiji danes veljajo poostreni varnostni ukrepi, samo v Berlinu pa je v pripravljenosti 5000 policistov, ki so se že spopadli z mladimi protestniki.

V Berlinu, ki ga tradicionalno zaznamujejo nasilni protesti ob 1. maju, je bilo nemirno tudi v četrtek zvečer, ko je okoli 200 večinoma vinjenih protestnikov napadlo policijo, 29 policistov je bilo lažje ranjenih. Nemška policija je pridržala 12 oseb, 49 jih je zaslišala.

V Nemčiji danes med drugim potekajo zborovanja v Berlinu, Hamburgu, Hannovru in Mainzu, kjer so pozvali tudi k protestom proti pohodom neonacistov. V različnih delih Ulma se je zbralo okoli deset tisoč levičarskih protestnikov in okoli 1000 neonacistov, v pretepih med obema skupinama pa je bilo ranjenih veliko ljudi.

Policija je morala nasilneže ločevati celo z vodnimi topovi in solzivcem, priprla je okoli 22 oseb. V divjanju je zagorelo nekaj zabojnikov za smeti, razgrajači pa so razbili tudi več parkiranih avtomobilov. Kot so sporočili sindikati, naj bi se dogodkov ob mednarodnem prazniku dela po vsej Nemčiji udeležilo okoli 480.000 ljudi.

Turčija: Policija preprečila zborovanje

V Carigradu je policija sindikalnim predstavnikom tudi z vodnimi topovi preprečila zborovanje na osrednjem mestnem trgu Taksim. Policija je nekaj članov sindikalnih združenj tudi pridržala. Turške oblasti so 1. maj šele minuli teden razglasile za državni praznik in tako popustile pod pritiski delavskih združenj. Obenem so napovedale, da bodo na omenjenem osrednjem carigrajskem trgu dovolile le manjšo proslavo ob prazniku dela. Sindikati so se tej prepovedi uprli in želeli na trgu prirediti večje zborovanje. Policija je prijela 68 protestnikov, v spopadih pa je bilo ranjenih tudi 11 policistov.

Leta 1977 so neznanci med velikim prvomajskim zborovanjem začeli streljati, kar je sprožilo paniko, v kateri je umrlo več deset ljudi.

Francija: Sindikati enotni

Množični so tudi protesti v Franciji. Sindikati so se namreč prvič po več letih dogovorili za enotno množično zborovanje na pariškem trgu Bastille, kjer se je po ocenah organizatorjev, največjega francoskega sindikata CGT, zbralo okoli 1,2 milijona ljudi, po navedbah policije pa 465.000. Po besedah sindikatov gre za rekordno številko, saj se je lani zbralo le med 120.000 in 200.000 ljudi.

Vseeno je bilo protestnikov manj kot konec januarja in sredi marca ob nacionalnih protestnih shodih proti gospodarski politiki francoske vlade in predsednika Nicolasa Sarkozyja, ko se je po nekaterih ocenah zbralo celo tri oz. 2,5 milijona ljudi.

Zborovanja so potekala tudi v ostalih francoskih mestih. V Bordeauxju se je zbralo 50.000 ljudi, v Toulouseu jih je od 15.000 do 30.000, medtem ko je bilo v Marseillu po različnih ocenah slišati glasove od 8500 do 35.000 ljudi. Rdeča nit protestov je bilo nasprotovanje politiki, ki sta jo predsednik Sarkozy in francoska vlada izbrala za soočanje s krizo.

Rusija: 'Zaposlitev, plače in dostojni življenjski standard'

V ruski prestolnici se je v bližini spomenika Karla Marxa zbralo okoli 5000 ljudi. Privrženci komunistov so na shodu nosili portrete nekdanjega sovjetskega voditelja Lenina, vihrali s sovjetskimi zastavami in prepevali komunistične pesmi. Opozarjali so na posledice gospodarske krize in se zavzemali za vrnitev komunizma.

Največ ljudi, 25.000, pa je privabilo zborovanje, ki so ga organizirali sindikati ob podpori stranke Združena Rusija ruskega premiera Vladimirja Putina. Proteste so v Moskvi pripravile skoraj vse pomembnejše politične skupine, skupaj pa je v ruskem glavnem mestu zborovalo okoli 40.000 ljudi. Večjih izgredov ni bilo.

V drugem največjem ruskem mestu Sankt Peterburg pa je policija prijela več deset privržencev skrajnih desničarjev in skupin, ki nasprotujejo priseljevanju, ki so hoteli protestirati v središču mesta. Skupno pa naj bi se različnih prvomajskih zborovanj po celotni Rusiji udeležilo 400.000 ljudi.

Hrvaška: Protesti potekajo mirno

Hrvaški delavci so preplavili ulice. Pridružili so se jim tudi študenti, poročajo hrvaški mediji. Protesti so potekali mirno, le v Pulju je prišlo do manjšega incidenta. Policisti so namreč opravili razgovor z dvema protestnikoma. Gre za člana Socialistične delavske partije (SRP), stara pa sta 65 in 21. Moška sta po sindikalnem protestu na trgu mahala z zastavo Komunistične partije Jugoslavije, na kateri piše 'Proletarci vseh dežel, združite se'. Policisti so zoper njiju podali obdolžilni predlog za kršenje javnega reda in miru.

Protesti po Evropi: Razočarani in jezni delavci na ulicah

Na poziv avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) se je na Dunaju zbralo 100.000 ljudi, pred katerimi so se govorci zavzemali za pravičnejšo davčno politiko. Vodja stranke in kancler Werner Faymann je zbranim zagotovil nasprotovanje zamrznitvi plač, kot zahtevajo predstavniki avstrijskih delodajalcev, s katerimi naj bi se začeli pogajati letošnjo jesen.

Približno 700 ljudi se je zbralo v Linzu, kjer je prišlo do neredov med policijo in protestniki, privrženci komunistov. Ranjenih je bilo okoli 20 ljudi, pet protestnikov je policija prijela.

Zborovanja so pripravili tudi v Španiji, ki naj bi po napovedih tamkajšnje vlade prihodnje leto zabeležili 20-odstotno brezposelnost. V Madridu naj bi se zbralo okoli 60.000 ljudi, v Barceloni 40.000. Zborovanje v švicarskem Zürichu se je sprevrglo v spopade med protestniki in varuhi reda. Policija je okoli deset ljudi prijela.