Ministrstvo se je za poseg v zakon o delovnih razmerjih, ki velja za malo delavsko ustavo, odločilo, ker mora Slovenija v nacionalni pravni red prenesti dve evropski direktivi, hkrati pa je želelo vanj vnesti še druge spremembe. Prvi osnutek novele je bil pripravljen konec lanskega leta, pogajanja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) pa so se začela decembra. Glede na objavljen dokument se je minister za delo Luka Mesec odpovedal sprva predvideni obvezni božičnici in dodatku za sobotno delo.

Na strani e-uprava objavljeni osnutek v sklopu prve direktive spodbuja bolj predvidljive zaposlitve. V tej luči delavcu denimo omogoča, da po šestih mesecih zaposlitve zahteva zaposlitev za nedoločen namesto določen čas ali zaposlitev s polnim namesto krajšim delovnim časom.

Delodajalec bo delo na domu lahko zavrnil le z utemeljitvijo, uvaja se pravica do odklopa

V sklopu druge direktive medtem spodbuja usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Veljavno ureditev instituta dela na domu dopolnjuje tako, da ga bo mogoče odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, medtem ko je zdaj treba skleniti novo pogodbo, delodajalec pa se bo moral v primeru, da bo delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.

Osnutek v tem delu prinaša tudi pravico do odklopa, saj "nove informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo nenehno dostopnost delavca, kar povzroča intenzifikacijo dela" ter "zameglitev meje med službenim in zasebnim časom". Glede na zapisano bi bil delodajalec po novem delavcu dolžan zagotoviti, da v času izrabe pravice do počitka oz. upravičene odsotnosti ni na razpolago.

Skladno z drugo direktivo se predpisuje tudi petdnevni oskrbovalski dopust za nego družinskega člana ali osebe v skupnem gospodinjstvu, ki pa bo v nasprotju s prvotnimi načrti neplačan.

Žrtve nasilja v družini v skrajšan delavnik, za vse ostaja možnost 30-urnega delavnika

V drugem delu prenove zakona izstopajo rešitve, s katerimi se naslavlja žrtve nasilja v družini, ki naj bi jih bilo vse več. Na novo je predvideno, da lahko delavec, ki je žrtev takšnega nasilja, predlaga zaposlitev za krajši delovni čas, v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini pa je upravičen do desetih dodatnih dni plačane odsotnosti, pri čemer mora delodajalcu predložiti ustrezno potrdilo pristojnega centra za socialno delo. Delodajalec naj takemu delavcu ne bi smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

Tudi v novem osnutku kljub javnemu nasprotovanju nekaterih predstavnikov delodajalcev ostaja možnost 30-urnega polnega delovnega časa, k uvedbi katere se je koalicija zavezala v koalicijski pogodbi. Subvencioniranje podjetij, ki bi se odločila za to, ni predvideno. Zdaj je minimum za poln delovni čas določen pri 36 urah.

Spremembe so še vedno predvidene tudi pri agencijskem delu, s čimer se "zasleduje temeljna funkcija agencijskega dela, ki je zagotavljanje delovne sile za primere začasno in občasno povečane potrebe po delu". Ministrstvo želi uvesti dodatno omejitev števila agencijskih delavcev v podjetjih na 15 odstotkov (zdaj 25 odstotkov, pri čemer to velja le za velike delodajalce). Načrtuje se še, da bi agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, po novem prejeli 80 odstotkov plače iz preteklega meseca.

Dodaja se nov člen o subsidiarni odgovornosti, skladno s katerim je za izplačilo plač delavcev podizvajalcev, če jih ti ne poravnajo, odgovoren delodajalec, ki je podizvajalca najel, in sicer ne le v primeru čezmejnega izvajanja storitev kot trenutno, temveč vseh.

Osnutek tudi zaostruje postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, za kar se je že v času prejšnje vlade zavzel Sindikat policistov Slovenije. V DZ je poskušal s svojim predlogom novele, a neuspešno.

Hkrati prinaša dodatno zaščito delavskih predstavnikov. Če bi sindikalni zaupnik v sodnem postopku uveljavljal nezakonitost odpovedi, bi se zadržanje odpovedi podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji. V času, ko bi mu delodajalec prepovedoval opravljanje dela, pa bi bil upravičen do zvišanja nadomestila plače.

Med drugim so predvideni še 48-urni tedenski počitek enkrat mesečno, v zvezi s katerim je bilo prav tako že zaznati uradne pomisleke delodajalcev, možnost izredne odpovedi delavca zaradi neizplačila nadomestila plače, nadgradnja pravil glede posredovanja pisnega obračuna plače ter uporaba zastaralnega roka petih let za denarne terjatve iz delovnega razmerja.

Pogajalska skupina socialnih partnerjev bi morala minuli četrtek izvesti še en krog pogajanj o osnutku, a je ministrstvo srečanje odpovedalo. Komentarje v javni obravnavi je mogoče oddati do 10. julija, spremembe naj bi bile kmalu tudi na vladi. Sloveniji se namreč zelo mudi, če se želi izogniti plačilu kazni zaradi neimplementacije evropske zakonodaje.