Po dosedanji ureditvi so lahko tujci, ki želijo študirati v Republiki Sloveniji, zadostna sredstva za preživljanje dokazovali s pisno izjavo staršev oziroma zakonitih zastopnikov o tem, da bodo študenta v času študija preživljali. Tovrstna pisna izjava od aprila letošnjega leta ne zadostuje več, saj med sredstva za preživljanje po novem spadajo le sredstva, ki si jih zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, razen s povračili stroškov v zvezi z delom, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo ali s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali v tujini. Prav tako se lahko upoštevajo sredstva, ki jih izobraževalna ustanova nameni tujcu.
Višina sredstev, ki jih mora imeti na računu bodoči študent, ki želi pridobiti dovoljenje za prebivanje, znaša slabih 5.000 evrov za enoletno prebivanje (mesečno najmanj v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, ki od 1. avgusta 2019 znaša 402,18 evra).
V samem predlogu zakona predlagatelj – vlada Republike Slovenije – omenjene spremembe ni utemeljila. "Iz podatkov, ki jih imamo na voljo, ni razbrati, da bi bili tuji študenti v Sloveniji nesamostojni ali nezmožni poskrbeti za svoj socialni položaj kaj bistveno drugače od slovenskih študentov. Slednjim namreč za študij ni potrebno zagotoviti cca. 5.000 evrov na računu. Obenem so tujim študentom enako dostopne pravice do subvencionirane prehrane, prevozov in bivanja, prav tako imajo možnost opravljanja študentskega dela, kot to velja za slovenske študente. Seveda pa zaradi narave študentskega dela tovrstnih prihodkov ni mogoče vnaprej napovedati. Vsekakor pa dokazov o tem, da bi bili tuji študenti, v primerjavi s slovenskimi, bolj odvisni od socialnih transferjev ni," so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).
Kot opozarjajo, bo zaradi sprememb v postopku pridobivanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija največ škode utrpelo slovensko visoko šolstvo. Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji trenutno študira 8.125 tujih študentov, kar predstavlja okoli 10 % vseh študentov v državi. Tako država kot visokošolski zavodi si prizadevajo v Slovenijo privabiti čim več študentov, s čimer se dviga kakovost izobraževalnega sistema, pa tudi izobražuje kakovosten kader, ki ima možnost zaposlitve na slovenskem trgu dela.
Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šolstva tako narekuje, da mora uravnotežen in kontinuiran razvoj internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora vključevati tako mobilnost študentov in akademskega ter strokovnega osebja v Slovenijo kot iz Slovenije v tujino. Kljub močni sistematični promociji študija v Sloveniji, ki ga visokošolski zavodi in Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) med tujimi študenti izvajajo vsako leto, je pričakovati zmanjšan vpis tujih študentov v slovenske visokošolske programe.
"Na Študentski organizaciji Slovenije si prizadevamo za kakovostno visoko šolstvo, vpeto v mednarodne tokove in odprto za tuje študente. Kakovost slovenskega visokega šolstva mora biti glavni motivator za tuje študente, ki želijo študirati pri nas. Vendar pa finančne ovire, ki jih postavlja država vsem študentom, ki si s svojim znanjem in sposobnostim to zaslužijo, ne bodo dopustile študija v Sloveniji. Tako kot to velja za slovenske študente, tudi za tuje študente v Sloveniji zagovarjamo pravico do dostopnega študija, s tem pa želimo privabiti najbolj perspektivne študente, ki bodo izboljšali tako slovensko visoko šolstvo, kot, upamo, slovenski trg dela," je povedal Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS.
Zato si bodo v okviru sprejemanja Zakona za urejanje položaja študentov prizadevali tudi za umestitev člena, ki bi novo postavljeno oviro za tuje študente umaknil, je še dodal.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.