»Prvi trening? Dali so mi smuči ter palice in rekli: 'Ti nam samo sledi!' Ne vem, če sem tisti dan naredila 400 metrov. Ko sem prišla domov, sem mami rekla, da ne grem več nazaj, to ni zame,« se svojega prvega stika s tekom na smučeh spominja športna junakinja Petra Majdič. Na srečo ljubiteljev športa, je mama ni poslušala.
»Trenerju je isti dan v telefonskem pogovoru povedala, da velja; da bom naslednji dan pripravljena na istem mestu ob istem času,« se z nasmeškom na obrazu svojih začetkov spominja ljubljenka slovenskih športnih navdušencev, ki je svoj največji uspeh dosegla na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010, ko je osvojila bron. A ta je bil zaradi načina, na katerega ga je osvojila, morda vreden še precej več kot morebitno zlato.
Majdičeva sicer kot otrok ni sanjala, da bo kdaj vrhunska športnica, se je pa odkar se spomni rada gibala. »Živela sem na vasi, veliko sem bila po poljih in gozdovih. Vedno sem želela biti hitrejša, splezati višje ...« je povedala 24-kratna zmagovalka tekem za svetovni pokal, ki je svojo najljubšo tekmovalko iz mlajših let Stefanio Belmondo kot tako izpostavila zaradi njene pojave: »Bila je simpatično, drobno dekle, ki se je odlično borilo proti prevladi Skandinavk in Rusinj. Všeč mi je bila njena dobrodušnost in dejstvo, da se je vedno smejala. Tudi sama sem si želela biti taka.«
Petri se prvi nastop na tekmah svetovnega pokala ni najbolje posrečil, na tekmi v češkem Novem Mestu je bila povsem pri repu uvrščenih. »To je bil drug svet, vse je bilo lepše, bolje organizirano ... in to me je potegnilo. Spomnim se, da so me zaradi neizkušenosti pri izbiri maže za smuči praktično na vsakem ovinku navijači morali postaviti nazaj na progo. Na zelo poučen način sem ugotovila, da bo priti med najboljše veliko težje, ko sem si mislila pred to tekmo. Vedela sem, da me čaka še veliko dela. Toda to ni prav nič zmanjšalo moje želje po uspehu,« se spominja Majdičeva, ki že komaj čaka srečanja z malimi športnimi srci na dogodku Dan z mojim športnim junakom. »Na Pokljuki bo nepozabno. Poskrbeli bomo za vse: za šport, zabavo, hrano in primerno pedagoško nadzorstvo skupine malih ljubiteljev športa,« je obljubila in hkrati pojasnila tudi, zakaj je tako pomembno, da se vsi – še posebej pa otroci – ukvarjamo s športom.
»Šport ti da prav tisto, za kar dandanes vsi govorimo, da pogrešamo: svobodo,« je povedala Majdičeva in dodala, da po zaključeni karieri pogreša gibanje: »Šport pa sicer ni le gibanje. Z njim se ti v mladosti lahko odpre cel svet. Kar naenkrat nisi več omejen le z lastno vasjo, mestom ali državo. Pa tudi prijateljstva, ki jih skleneš, so nepozabna. Športni prijatelji iz otroštva, ki nikdar niso bili niti blizu temu, da bi postali profesionalni športniki, se z navdušenjem spominjajo teh let. Pravijo, da so bili to najlepši trenutki ... Če skrajšam: šport je zakon!«
Izvedbo akcije Dan z mojim športnim junakom omogoča podjetje P&G, globalni partner Mednarodnega olimpijskega komiteja. Več o tem, kako lahko svojega otroka, starega od 6 do 14 let, prijavite v žrebanje za dan iz otroških sanj, najdete na www.mojsportnijunak.si.
