Sporazum že prihodnji teden?

Predsednik Janez Drnovšek je sprtim stranem v zahodni sudanski pokrajini Darfur predlagal, da bi zaključno srečanje in morda že podpis mirovnega sporazuma organizirali v Nemčiji, v Gymnichu pri Bonnu, in to že naslednji konec tedna. "Želimo pokazati, da nam ne gre za prestiž oziroma za tekmovanje med različnimi pobudami in da ni nujno, da bi bil sestanek in podpis ravno v Sloveniji," je predsednik zapisal v sporočilu za javnost, potem ko do napovedanega srečanja v Sloveniji danes ni prišlo.

Nemčija bi lahko pomagala zagotoviti logistično in diplomatsko pomoč. Doslej je bilo potrebno premagovati nemalo težav, predvsem s pomočjo motiviranih posameznikov, saj so okorele mednarodne birokratske institucije povsem zatajile, meni Drnovšek in dodaja, da so se odločili iti naprej ter končati trpljenje ljudi v Darfurju.

Srečanja o Darfurju v Sloveniji ni bilo

Drnovšek je pred tem predlagal srečanje predstavnikov sudanske vlade in darfurskih upornikov v Sloveniji ter jim posredoval predlog mirovnega dogovora v 16 točkah. Do srečanja naj bi sprva prišlo v Sloveniji še ta konec tedna, na kar sta pristali tudi obe sprti strani, vendar do tega na
koncu le ni prišlo.

"V soboto zvečer so predstavniki upornikov, ki sodelujejo na do sedaj brezuspešnih pogajanjih v Abuji, na pritisk tamkaj prisotnih mednarodnih diplomatov premislili in sporočili, da ne pridejo," v sporočilu pojasnjuje Drnovšek. "Najbrž so mednarodni diplomati, ki bi že zdavnaj sami morali
rešiti ta problem ocenili, da bi naša uspešna pobuda lahko pokazala vso njihovo dosedanjo neučinkovitost. Očitno pa se jim ob dobro plačanih službah nikamor ne mudi. Imajo dovolj časa. Časa pa nimajo ljudje v Darfurju. Vsak dan zamude pomeni, da bo umrlo še več ljudi, tudi otrok," je zapisal predsednik.

Ali bo do srečanja v Sloveniji prišlo, ali ne, sicer do zadnjega ni bilo znano, je pa predsednik za BBC World že sinoči dejal, da se stvari zapletajo. Tako naj bi bilo v ozadju čutiti pritiske drugih držav, britanski veleposlanik v nigerijski prestolnici Abuja naj bi predstavnike vlade v Kartumu celo pozval, naj se na pogovore v Slovenijo ne odpravijo. Težave po Drnovškovih besedah predstavlja tudi prevoz vodij upornikov iz Darfurja do letališa, od koder naj bi poleteli v Ljubljano. Povedal je, da je Združene narode pozval, naj dajo na voljo svoje letalo, a se to ni zgodilo. “Kljub temu ostajam zelo optimisitičen,” je dodal.

Na vprašanje, zakaj se je lotil reševanja krize v Darfurju, ko je v Afriki še več drugih kriznih žarišč, je Drnovšek odgovoril: “Nekje je treba začeti,” in opozoril, da je svet v zadnjem času pozabil na to pokrajino, razmere tam pa so se drastično poslabšale.

New York Times tudi o Drnovškovi pobudi

Kolumnist ameriškega časopisa New York Times Nicholas Kristof v nedeljskem prispevku o krizi v Darfurju omenja tudi slovenskega predsednika Janeza Drnovška, s katerim sta se srečala med Drnovškovim obiskom New Yorka. Kristof, ki v New York Timesu vztrajno opozarja na genocid v sudanski pokrajini, je v kolumni z naslovom Odstranljive kamere za odstranljive ljudi ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu priporočil, naj se zgleduje po Drnovšku.

"Medtem ko Bush le malo govori o Darfurju, pa predsedniško vodstvo o Darfurju prihaja od ... Slovenije. Slovenski predsednik Janez Drnovšek se je pojavil kot eden redkih voditeljev, ki dejansko organizirajo mednarodna prizadevanja za zaustavitev genocida," piše Kristof in dodaja, da mu je
Drnovšek na vprašanje "Zakaj Slovenija?", odgovoril z besedami "Zakaj pa ne Slovenija?"

"Drnovšek je pred kratkim prišel v ZDA na pogovore o Darfurju s Kofijem Annanom, Billom Clintonom in kitajskimi uradniki. Vendar pravi, da je predsednik Bush zavrnil srečanje. Če bi bil Bush bolj resen glede Darfurja, potem bi pozdravil slovensko vodstvo in se po njem zgledoval," še piše Kristof.

Kristof med drugim piše tudi, da je med svojim zadnjim obiskom Darfurja lani novembra tamkajšnjim prebivalcem razdelil dvajset fotoaparatov za enkratno uporabo oziroma "odstranljivih" fotoaparatov, katerih fotografije objavlja v časopisu s pozivom bralcem, da spoznajo nekaj "odstranljivih ljudi" - dedičev odstranljivih Armencev, Judov, Kambodžanov, Ruandcev in Bosancev iz preteklih genocidov - kajti nekaj sto tisoč teh ljudi je bilo že pobitih v Darfurju, življenja vsaj še dveh milijonov pa so v "naših" rokah.

Nastale fotografije ljudi, ki čakajo na hrano, zaščito in na smrt, grozljivo spominjajo na podobe iz varšavskega geta med drugo svetovno vojno, je zapisal Kristof.

Sudan v primežu nasilja

Največja afriška država Sudan se kljub uradnemu koncu 21-letne vojne med severnim in južnim delom države, ki se je sklenila s podpisom premirja januarja lani, kar ne more izviti iz primeža nasilja in humanitarnih katastrof. V zadnjem času so razmere najhujše na zahodu države, v Darfurju.

Vojna v pokrajini, ki je po velikosti ozemlja primerljiva s Francijo, je doslej zahtevala od 180.000 do 300.000 življenj, več kot dva milijona ljudi pa je ostalo brez domov.

Kriza v zahodni pokrajini Sudana je izbruhnila leta 2003, ko so uporniki zaradi dolgotrajnega zanemarjanja in zatiranja napadli vladne tarče. Za razliko od dolgotrajne vojne muslimanskega severa Sudana s krščanskim in animističnim jugom, ki je terjala okoli 1,5 milijona smrtnih žrtev, se v Darfurju na obeh straneh spopadajo muslimani: črni Afričani, organizirani v glavnih uporniških skupinah Sudanska osvobodilna armada (SLA) in Gibanje za pravičnost in enakost (JEM), se spopadajo z arabskimi nomadi, t.i. džandžavidi, ki sodelujejo z vlado sudanskega predsednika Omarja al
Baširja. Slednja sicer to zanika.

Arabske milice džandžavid so ob pomoči vladnih letal in helikopterjev izvršile hude vojne zločine, ki so jih mednarodne humanitarne organizacije skupaj z ameriškim kongresom in nekdanjim zunanjim ministrom Colinom Powellom označile za genocid. Vendar so ZN ugotovili, da gre le za hude vojne zločine, ne pa tudi za genocid, vsaj ne s strani vlade v Kartumu.