'Spontani protesti zakoniti, njihovo omejevanje in preprečevanje pa kaznivo'

Glede na dileme, ki se pojavljajo v javnosti glede izvrševanja pravice do mirnega zbiranja in glede pristojnosti Policije na javnih shodih, v Pravni mreži pojasnjujejo, da so spontani protesti ustavno zagotovljena pravica, ki jo konkretizira zakon o javnih zbiranjih.

Zakon, kot v Pravni mreži navajajo v sporočilu za javnost, ureja tako organizirane kot neorganizirane javne shode, pri čemer so oboji enako zakoniti in legitimni. Organizirani shodi so tisti, ki imajo organizatorja, organizator pa je po zakonu fizična ali pravna "oseba, za račun katere se izvede shod oz. prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnimi organi".

Pri petkovih protestih ni šlo za organizirane, ampak spontane shode, ki imajo veliko število bolj ali manj aktivnih pobudnikov, ki pa po zakonu niso organizatorji protestov. Protesti niso izvedeni za račun posameznih oseb, ampak so izraz množičnega nezadovoljstva in ogorčenja prebivalcev in prebivalk države z načinom delovanja oblasti, navajajo.

Čeprav je ustavno sodišče začasno zadržalo ureditev, ki absolutno prepoveduje spontane shode, vlada še naprej vztraja na njihovi popolni prepovedi, s kršenjem ustavnega načela sorazmernosti pa po navedbah pravne mreže protipravno posega v ustavno zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja.

Kot so še opomnili, je Policija dolžna tudi na neorganiziranih shodih skrbeti za javni red in zagotavljati varnost ljudi. Spomnili so na določbe zakona o javnih zbiranjih ter na mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, "ki državi nalaga ne le pasivno dovoljevanje mirnih zbiranj, ampak da taka zbiranja aktivno omogoča". To pomeni, da Policija mora preprečiti konflikte med nasprotujočimi si skupinami in preprečiti, da bi kdor koli oviral ali omejeval miren shod.

Izpostavili so še določbo kazenskega zakonika, po kateri je za preprečitev ali oviranje mirnega javnega shoda zagrožena denarna kazen ali enoletna zaporna kazen. Če pa to stori uradna oseba z zlorabo svojega uradnega položaja, se kaznuje z zaporom do dveh let.