Kot je poudarila slavnostna govornica, poslanka Darja Lavtižar Bebler, so se zbrali tudi zato, ker "še vedno in vsemu navkljub verjamemo v človečnost, človekove pravice in človekovo dostojanstvo".
Po besedah Beblerjeve so Združeni narodi lani 27. januar, dan, ko je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Auschwitz, razglasili za dan spomina na holokavst tudi zato, da ne bi nikoli pozabili gorja, ki ga je prizadejal nacistični režim, da ne bi pozabili nečlovečnosti, ki jih je sposoben človek, in da bi se poklonili spominu na milijone pobitih nedolžnih žrtev in milijone trpečih, ki so preživeli nečloveška mučenja in ponižanja.
Ta dan bi moral biti tudi dan zavedanja, da pošasti nečlovečnosti še nismo dokončno zatrli, saj če bi jo, po bridki izkušnji druge svetovne vojne ne bi več doživelih "gulagov, Golih otokov in Srebrenice", je menila. "Še več, danes smo celo priča poskusom izbrisati spomin človeštva, da je holokavst sploh bil, in dejstva, da je v koncentracijskih taboriščih tretjega rajha in fašistične Italije na najbolj grozit način življenje izgubilo več milijonov ljudi," je poudarila.
Potvarjanje zgodovine
Nekateri avstrijski, italijanski in nemški politiki, pa tudi nekateri kvazi zgodovinarji sporočajo, da so bila koncentracijska taborišča zgolj mesto počitnikovanja in da so mednarodnopravne norme kršili tisti, ki so se okupatorjem uprli, je opozorila poslanka. "Za nas v Sloveniji je najbolj žalostno to, da pri tem početju sodelujejo tudi nekateri naši politiki in kvazi zgodovinarji," je poudarila govornica. Ob tem je omenila, da je bilo na osrednji državni proslavi ob 15. obletnici plebiscita od slavnostnega govornika slišati, da "so ljubili svojo domovino in bili domoljubi tudi tisti Slovenci, ki so v času druge svetovne vojne kolaborirali z okupatorjem in izdajali sonarodnjake", med katerimi so mnogi zaradi tega svoje življenje končali v koncentracijskih taboriščih.
Beblerjeva je izrazila prepričanje, da udeleženci današnje proslave ne soglašajo s takšnim prikazovanjem razmer in da nasprotujejo takšnemu potvarjanju resnice. "Vaša in naša dolžnost je, da ne pristanemo na potvarjanje zgodovine, da se temu glasno upremo in trpljenju v Auschwitzu nadenemo pravo ime," je še dodala.
Zbrane je nagovorila predsednica odbora nekdanjega taborišča Auschwitz Sonja Vrščaj, ki je med drugim poudarila, da je 27. januar, svetovni dan spomina na holokavst, "dan spomina na vse, ki se od tam niso vrnili". Ljubljanska županja Danica Simšič pa je med drugim menila, da je dan spomina na holokavst priložnost vse opomniti, da se to več ne ponovi.
Taborišče usodno za 1,1 do 1,5 milijona ljudi
Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo eden najgrozovitejših simbolov nacistične politike "končne rešitve judovskega vprašanja v Evropi". V tem taborišču je v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov življenje izgubilo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno judov. V njem je bilo pomorjenih tudi 85.000 Poljakov drugih veroizpovedi, 20.000 Romov, 15.000 Rusov in 12.000 pripadnikov drugih narodov. Tudi zato je dan, ko je rdeča armada osvobodila ta simbol zla druge svetovne vojne, postal svetovni dan spomina na holokavst in njegove žrtve.